Primerno bi bilo, da bi sprejelo za vsakega. ki prodaja in oglašuje prodajo, ima aktiven cenik tudi na spletni strani in ga je dolžan aktivno spreminjati glede na prodajno ceno. Ne pa, ko prideš do trgovca ima dražje cene, (zgovarja pa se, da na dnu internetne strani piše, da so aktivne cene v poslovalnici). Na internetnih oglasih pa so cene do 40% manše od dejanskih.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma je treba pojasniti, da ministrstvo ni pristojno za uradno razlago predpisov, četudi vsebinsko sodijo v njegovo področje dela, zato vse, kar izhaja iz v nadaljevanju navedenega, predstavlja le mnenje ministrstva, ki pa ni pravno zavezujoče narave. Zaradi navedenega lahko posamezni pristojni organi in sodišča v morebitnih postopkih zavzamejo tudi drugačno stališče do obravnavanega vprašanja.
Na ministrstvu pojasnjujemo, da je navajanje oziroma označevanje cen določeno v Zakonu o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1) in Pravilniku o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
14. člen ZVPot-1 določa splošne obveznosti glede navajanja in upoštevanja cen. Podjetje mora za blago, storitev ali digitalno vsebino, ki jo ponuja potrošniku, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena blaga, storitve ali digitalne vsebine mora biti označena v eurih, podjetje pa mora upoštevati označeno ceno. V kolikor gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave. Podrobnejši način označevanja cen predpisan pa je predpisan v pravilniku. Med drugim prvi in drugi odstavek 4. člena pravilnika določata, da mora biti vse blago na prodajnem mestu označeno s prodajno ceno in tudi s ceno za enoto, če ne gre za kakšen drug način označevanja cen ali izjeme od označevanja cen blaga v skladu z drugimi določbami 4. in 5. člena pravilnika. V skladu s 6. členom pravilnika, morajo biti cene blaga označene na prodajnem mestu na blagu. Cene so lahko označene tudi na drug način tako, da ne obstaja možnost zamenjave s ceno drugega blaga, npr. na polici, kjer je blago nameščeno, na izvirni embalaži blaga, v obliki cenika, v katalogu oziroma na drug ustrezen način na prodajnem mestu, ki izpolnjuje pogoje jasnosti označevanja cen blaga iz 8. člena tega pravilnika. Med drugim je v prvem odstavku 8. člena pravilnika določeno, da mora biti označitev cen na prodajnem mestu kot tudi označitev in oglaševanje znižanja cen blaga nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.
ZVPot-1 in pravilnik omogočata, da so cene po različnih prodajnih kanalih oziroma na različnih prodajnih mestih različne, vendar mora podjetje na posameznem prodajnem mestu (fizičnem ali spletnem) vedno jasno označiti veljavne prodajne cene blaga za to prodajno mesto in jih upoštevati.
V primeru kakršnekoli objave znižanja cene blaga, ki zajema označevanje cene blaga na prodajnem mestu in oglaševanje znižanja cene blaga, pa mora podjetje v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZVPot-1 in prvim odstavkom 9. člena pravilnika navesti znižano ceno in prejšnjo ceno za posamezno blago, najnižjo v zadnjih 30 dneh, v kolikor ne gre za okoliščine iz drugih določb 15. in 16. člena ZVPot-1 in drugega odstavka 9. člena pravilnika. Za objavo znižanja se šteje navajanje znižanja v znesku, odstotku popusta ali na drug način, ki ima naravo znižanja cene blaga.
Peti odstavek 9. člena pravilnika dodatno določa, da v kolikor se pri objavi znižane cene blago prodaja po različnih cenah prek različnih prodajnih kanalov oziroma prodajnih mest, mora podjetje kot prejšnjo ceno za zadevno blago v posameznem prodajnem kanalu oziroma na posameznem prodajnem mestu navesti najnižjo ceno, ki se je v posameznem prodajnem kanalu oziroma na posameznem prodajnem mestu uporabljala v zadnjih 30 dneh.
Ob objavi znižanja cen blaga ima podjetje torej ne samo obveznost jasne označitve znižane in prejšnje cene blaga na posameznem prodajnem mestu, temveč mora tudi za označitev prejšnje cene blaga upoštevati ceno blaga, ki se je uporabljala na tem prodajnem mestu oziroma prodajnem kanalu.
Vse poslovne prakse podjetij glede označevanja cen blaga pa lahko presojajo tudi v okviru nepoštenih poslovnih praks. Poslovna praksa se skladno s četrto točko prvega odstavka 49. člena ZVPot-1 šteje za zavajajočo tudi v primeru, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
V kolikor podjetje ne upošteva omenjenih določb ZVPot-1 in pravilnika, lahko potrošniki prijavijo kršitve podjetja na Tržni inšpektorat RS.
Ob tem je treba opozoriti, da lahko Tržni inšpektorat RS kot inšpekcijski organ presoja posamezno zadevo šele na podlagi preučitve vseh dejstev in okoliščin, kar je večinoma mogoče šele v okviru uvedenih inšpekcijskih postopkov. Tudi glede določenih vprašanj glede jasnosti navajanja cen in drugih podrobnosti o znižanju cen blaga, presoja Tržni inšpektorat RS od primera do primera, saj je to odvisno od ustreznega upoštevanja določb ZVPot-1 in pravilnika ter od specifičnih okoliščin primera.
Glede na obrazloženo menimo, da je trenutna ureditev tega področja ustrezna in da je zaenkrat zaradi navedenega predloga ni treba spreminjati.