23. 9. 2026
Odziv Ministrstva za pravosodje
Dopustnost oziroma pogoji za Izročanje lastnih državljanov so urejeni v Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.). Le-ta v 47. členu določa, da državljana Republike Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. V okviru mednarodnih organizacij so bili sprejeti instrumenti, ki dopuščajo tudi predajo državljanov Republike Slovenije. To sta Rimski Statut mednarodnega kazenskega sodišča (Uradni list RS - MP, št. 29/2001) in pa Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13.6.2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Uradni list ES št. L 190 z dne 18.7.2002, L 81 z dne 27.3.2009 in L 25/88 z dne 30.1.2018), ki je bil v slovenski pravni red implementiran z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1; Uradni list RS, št. 48/13, 37/15, 22/18, 94/21, 100/25 – ZS-1 in 14/26). Obveznost predaje lastnih državljanov je torej s pravnimi akti določena v razmerju do držav članic Evropske unije in v razmerju do Mednarodnega kazenskega sodišča, pri čemer pa URS ne omogoča Republiki Sloveniji oziroma njenim državnim organom, da bi pristopili ali sklepali večstranske oziroma dvostranske mednarodne pogodbe s tretjimi državami, ki bi omogočali izročanje slovenskih državljanov.
Primerjalno pravno gledano lahko ugotovimo, da ima velika večina držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: EU) podobno ureditev kot Republika Slovenija, saj imajo prepoved izročanja lastnih državljanov tretjim državam urejeno bodisi z ustavo bodisi z zakonom. Od teh posamezne države članice EU omogočajo izročanje lastnih državljanov tretji državi, če je tako določeno z mednarodno pogodbo. Le redke države članice EU omogočajo izročanje lastnih državljanov tretjim državam.
Izročanje lastnih državljanov tretjim državam oziroma sklepanje mednarodnih pogodb, ki bi omogočale izročanje lastnih državljanov bi bilo mogoče zgolj v primeru, da bi bila navedeni člen URS spremenjen na način, da bi omogočal izročanje lastnih državljanov tretjim državam.
Skladno s 169. členom URS državni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, kar pomeni, da je potrebno za spremembo URS zagotoviti široko strokovno in politično soglasje, ki je mogoče zgolj na podlagi izvedenih analiz potreb, vzrokov, posledic ter primerjalno pravnih analiz ustavnih ureditev drugih relevantnih držav.
Kot izhaja iz vašega predloga, se zavzemate za možnost vzajemnega izročanja oziroma predaje slovenskih državljanov državam, ki imajo neodvisno sodstvo in spoštujejo človekove pravice. Ocenjujemo, da je veljavna ureditev, ki omogoča predajo lastnih državljanov državam članicam EU, s katerimi Republiko Slovenijo vežejo evropski pravni akti, ustanovitvene pogodbe in listina evropske unije o temeljnih pravicah (Uradni list ES št. C 83/389 z dne 30.3.2010), ki zagotavljajo standarde varstva človekovih pravic in neodvisnosti sodstva, ustrezna, kar potrjuje tudi ureditev v drugih državah članicah EU.
Zaključno poudarjamo, da alternativo izročitvenim postopkom predstavljata institut odstopa kazenskega pregona ter institut prenosa izvršitve kazni, ki ju je v praksi mogoče uporabiti v primerih, ko izročitev osebe ni mogoča.