15. 9. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Pobuda za ureditev večjih parkirišč ob avtocestnih priključkih, namenjenih sopotništvu je smiselna in predstavlja enega od možnih ukrepov za zmanjševanje prometnih obremenitev v prometnih konicah.
Večja zasedenost osebnih vozil lahko prispeva k zmanjšanju števila vozil na cestah, prometnih zastojev, potreb po parkirnih mestih v mestih ter tudi negativnih vplivov prometa na okolje. Pri tem je pomembno, da so zbirne točke za sopotništvo umeščene na prometno ustrezne in lahko dostopne lokacije, zlasti ob avtocestnih priključkih, kot je navedeno v pobudi. Optimalno je, kjer so taka mesta dostopna tudi peš in s kolesom ter da je prisotna peš povezava med obema stranema avtoceste.
Možnosti za takšne ureditve so bile že predmet preverjanja. DARS je v okviru razvojne naloge preučil možnosti vzpostavitve večmodalnih točk ob avtocestah, pri katerih je bila kot ena od glavnih funkcij obravnavana tudi podpora sopotništvu. Tudi na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko (tedaj še Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) smo pripravili pregled potencialnih lokacij za vzpostavitev večmodalnih točk, namenjenih izmenjavi med potovalnimi načini vključno s sopotništvom in potencialom za avtobusna postajališča za hitre linije na avtocestah. Poleg tega so bili podatki portala prevozi.org integrirani v nacionalni načrtovalnik poti simo.si.
Ukrepi na cestnem omrežju se dopolnjujejo z razvojem javnega potniškega prometa. Slovenske železnice ob prenovah železniških postaj urejajo tudi parkirne površine za sistem P+R in sopotništvo. Primer takšne ureditve je garažna hiša ob železniški postaji Grosuplje.
Namen takšnih ureditev je omogočiti čim bolj enostavno povezovanje različnih oblik mobilnosti – osebnega avtomobila, sopotništva, javnega potniškega prometa, kolesarjenja in hoje. Pri nadaljnjem načrtovanju bo zato treba potencialne lokacije presojati celovito, predvsem z vidika prometnih potreb, dostopnosti, prostorskih možnosti, prometne varnosti ter stroškov vzpostavitve in vzdrževanja.
Pretočnost slovenskih cest sistemsko sicer že izboljšujemo tudi z uvedbo aktivnega upravljanja prometa, kot so npr. spremenljive omejitve hitrosti, harmonizacija prometnih tokov, dinamično upravljanje voznih pasov, digitalno upravljanje delovišč ter tudi s sekcijskem merjenjem hitrosti. Večmodalne točke s parkirišči ob avtocestah in s podporo sopotništvu predstavljajo enega od boljših 'mehkih' ukrepov za zmanjšanje števila vozil in posledično razbremenitev prometa v mestih, predvsem večjih vpadnic.
Vlada si bo zato še naprej prizadevala za nadaljnje načrtovanje večmodalnih točk in ureditev površin za sopotništvo tam, kjer za to obstajajo ustrezni prometni in prostorski pogoji. Cilj je učinkovitejša uporaba obstoječe prometne infrastrukture in vozil, povečanje pretočnosti ter zmanjševanje prometnih obremenitev na najbolj obremenjenih prometnih koridorjih.