21. 9. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko pozdravlja predlog in prizadevanja za nadaljnji razvoj kolesarjenja v Sloveniji. Razvoj varnega in povezanega omrežja kolesarskih povezav je eden pomembnih elementov trajnostne mobilnosti, hkrati pa kakovostna kolesarska infrastruktura prispeva tudi k turistični privlačnosti in prepoznavnosti Slovenije. Vendar izpostavljamo, da je podani predlog povezave Goričkega s slovensko obalo treba obravnavati predvsem v okviru obstoječega in načrtovanega omrežja državnih kolesarskih povezav in ne v celoti fizično ločene kolesarske poti.
Razvoj kolesarske infrastrukture na državni ravni poteka v okviru omrežja državnih kolesarskih povezav, ki se glede na povezovalni pomen delijo na daljinske, glavne in regionalne kolesarske povezave, katerih koridorje podrobneje določa Pravilnik o kolesarskih povezavah. Slovenija je vključena tudi v evropsko omrežje daljinskih kolesarskih povezav EuroVelo (https://en.eurovelo.com/). Preko Slovenije potekajo EuroVelo 8 – Mediterranean Route (Porečanka), EuroVelo 9 – Baltic–Adriatic (Maribor – Celje – Ljubljana – obala) in EuroVelo 13 – Iron Curtain Trail (ob slovensko-madžarski meji). Nadaljnji pomemben korak predstavlja Sava Cycle Route, ki je kandidatka za prihodnjo EuroVelo 18 in bo povezovala Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo ob reki Savi. Takšno vključevanje slovenskega državnega kolesarskega omrežja v mednarodne povezave pomembno prispeva tudi k razvoju kolesarskega turizma in prepoznavnosti Slovenije.
Pri razvoju omrežja se prednostno stremi k zagotavljanju zveznosti povezav najvišjega ranga, predvsem daljinskih kolesarskih povezav. Pri tem je pomembno poudariti, da zvezna kolesarska povezava ne pomeni nujno ločene kolesarske steze na njeni celotni dolžini. Zakon o cestah določa, da je kolesarska povezava lahko izvedena kot kolesarska cesta, kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna površina, namenjena tudi drugim udeležencem v prometu. Zaradi razgibanega reliefa, prostorskih omejitev, lastniških razmerij ter naravovarstvenih in drugih varstvenih režimov gradnja samostojne kolesarske steze na vseh odsekih ni vedno mogoča oziroma smiselna. Na ustreznih odsekih se zato kolesarske povezave lahko vodijo tudi po obstoječih manj prometnih cestah in drugih prometnih površinah, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, na bolj prometnih odsekih pa se gradi namenske kolesarske površine.
Možnosti uporabe evropskih sredstev za gradnjo in urejanje kolesarske infrastrukture se presojajo glede na razpoložljive nacionalne in evropske finančne vire ter pogoje posameznih programov oziroma razpisov. Zato vnaprej ni mogoče zagotoviti evropskega sofinanciranja konkretne povezave, se pa pri načrtovanju in izvajanju posameznih projektov preverjajo tudi možnosti pridobivanja evropskih sredstev.
Glede predloga, da bi bila povezava primerna tudi za izvedbo kolesarskih tekem, pojasnjujemo, da se državne kolesarske povezave načrtujejo in urejajo predvsem za varen kolesarski promet, kot prostor namenjen vsem uporabnikom in ne kot športni objekti oziroma trase, namenjene izvedbi kolesarskih tekmovanj. Organizacija kolesarskih prireditev ima posebne zahteve glede trase, varovanja udeležencev in drugih pogojev, zato primernost posamezne povezave za izvedbo tekmovanja ni osnovno merilo pri načrtovanju državnega kolesarskega omrežja.
Kar zadeva predlog poimenovanja povezave po Tadeju Pogačarju, pa lahko ugotovimo, da slovensko kolesarstvo zaradi njegovih in drugih izjemnih uspehov slovenskih kolesarjev na svetovnem zemljevidu že ima zelo vidno mesto. Na državi in drugih upravljavcih kolesarske infrastrukture je, da poskrbimo, da bodo temu ugledu čim bolje sledile tudi naše kolesarske povezave.