Glede na podnebne spremembe in s tem na problematiko pitne vode, bi bila smotrna izdelava strategije in finančna spodbuda za izgradnjo večjih zbiralnikov vode za fizične osebe in za lokalne skupnosti in sicer za fizične osebe za zbiralnike deževnice iz streh, za lokalne skupnosti pa zbiranje meteornih površinskih vod.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a) določa, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.
V skladu z Zakonom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 21/25; v nadaljnjem besedilu: ZOPVOOV) je oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska javna služba. Oskrbo s pitno vodo se zagotavlja prek javnih vodovodov, ki so objekti in naprave (kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo vode in druga pripadajoča oprema), ki pretežni del rednega obratovanja deluje samostojno, hidravlično ločeno od drugih vodovodov, ima enega upravljavca in je kot infrastruktura javnih služb namenjena izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in zunanje javno hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. Infrastruktura javne službe oskrbe s pitno vodo se načrtuje tako, da so zagotovljena rezervna zajetja pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.
Uredba o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23 in 192/26) določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi onesnaženja pitne vode, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in skladna.
Tudi odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je v skladu z ZOPVOOV obvezna občinska gospodarska javna služba. Zakon določa, da se odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov lahko zagotavlja preko kanalizacije, po kateri se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov, ločeno od odpadne vode iz objektov ali tudi skupaj z njo. V skladu z ZOPVOOV se padavinsko odpadno vodo s streh lahko odvaja v javno kanalizacijo, če zanjo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22) v 17. členu določa ukrepe za odvajanje padavinske odpadne vode. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje, in se za tako uporabljeno padavinsko odpadno vodo zagotovi izvedba ukrepov za komunalno odpadno vodo.
Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati, saj ta voda praviloma vsebuje nečistoče.
Priprava strategije za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadih voda je že predpisana v 5. členu ZOPVOOV, ki določa, da ministrstvo pripravi strategijo na podlagi spremljanja in analiziranja podatkov, pridobljenih na podlagi ZOPVOOV, ter ocene stanja na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
V zvezi s predlogom finančnih spodbud za izgradnjo zbiralnikov vode pojasnjujemo, da v okviru razpisov EKO SKLAD Slovenski okoljski javni sklad (spletna stran: Subvencije in ugodni krediti za okolju prijazne naložbe | Eko sklad) že subvencionira vgradnjo sistemov za rabo deževnice. Tako je bil na primer poziv za subvencioniranje vgradnje sistema za rabo deževnice (s podzemnim zbiralnikom s prostornino najmanj 6 m³) v okviru javnega poziva za gradnjo novih skoraj nič-energijskih stanovanjskih stavb (sNES+) ter v okviru razpisov za celovito energetsko prenovo starejših večstanovanjskih stavb. (Razpis na naslednji povezavi: https://www.ekosklad.si/uploads/928b595a-36a0-4721-a59c-5c5f99c5977a/12.-3.-2026_Sprememba_javnega_poziva_105SUB-sNESOB23.pdf)