Posodobitev ureditve priposestvovanja nepremičnin v Stvarnopravnem zakoniku glede na popolno digitalno dostopnost zemljiške knjige in katastra
Predlagam spremembo oziroma posodobitev ureditve instituta priposestvovanja nepremičnin v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Zakonodaja naj jasno opredeli, da ob neomejenem, brezplačnem in takojšnjem vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo ter prostorski portal (kataster) posestnik ne more več uveljavljati dobre vere, če pred prevzemom ali med posestvovanjem ni preveril dejanskega pravnega in prostorskega stanja nepremičnine.S tem se institut priposestvovanja prilagodi digitalni dobi ali pa se v primerih, ko je bil vpogled v javne evidence enostavno mogoč, njegova uporaba ustrezno omeji oziroma onemogoči.OBRAZLOŽITEV IN RAZLOGI:Digitalizacija in dostopnost podatkov
Institut priposestvovanja je nastal v časih, ko so bili vpogledi v uradne licence in meje zapleteni, dolgotrajni ter marsikomu težko dostopni. Domačini so meje in lastništvo pogosto pripoznavali le na podlagi ustnega izročila ali dejanske rabe.
Danes živimo v povsem drugačni realnosti:
Zemljiška knjiga je javna in elektronsko dostopna vsakomur z nekaj kliki.
Javni vpogled v podatke o nepremičninah (e-Prostor / PISO / e-ZK) posamezniku v nekaj sekundah omogoča natančen vpogled v lastništvo, številke parcel in potek meja.Vprašanje dobre vere (skrbnosti)
Za priposestvovanje nepremičnine zakon zahteva dobro vero (da posestnik utemeljeno misli, da je stvar njegova). V današnjem času malomarnost ali neznanje o tem, kdo je vpisan v zemljiško knjigo ali kje teče meja, ne bi smela več predstavljati podlage za dobro vero.
Če nekdo uporablja tujo parcelo ali del parcele, ne da bi preveril stanje v javnem razvidu, ravnana neskrbno. Neskrbnost pa po osnovnih pravnih načelih ne more uživati pravnega varstva na škodo zakonitega, v zemljiško knjigo vpisanega lastnika.Zaščita pravne varnosti in ustavne pravice do zasebne lastnine
Sedanja praksa pogosto vodi do nepotrebnih in dolgotrajnih sodnih pravd med sosedi ter posega v ustavno varovano lastninsko pravico tistih, ki so vpisani v zemljiško knjigo. Če država jamči za točnost podatkov v zemljiški knjigi (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), mora ta vpis imeti prednost pred dolgotrajno dejansko posestjo, ki temelji na nepreverjanju dejanskega stanja.PREDLAGANE REŠITVE:Jasnejša zakonska opredelitev dobre vere: V Stvarnopravni zakonik (SPZ) se doda določilo, da priposestvovalec ni v dobri veri, če stanja lastništva ali meja ni preveril v javnih evidencah (zemljiški knjigi in katastru nepremičnin), ko mu je bilo to omogočeno.Omejitev ali ukinitev priposestvovanja ob neusklajeni posesti: Zahtevek za priposestvovanje se izključi v vseh primerih, ko je bil dejanski lastnik ves čas jasno razviden iz javnih evidenc, posestnik pa ni imel veljavnega pravnega naslova (npr. zgrešene gradnje ali uživanje tujo nepremičnine brez pisnega dogovora).Spodbujanje urejanja meja in pogodb: S tem bi država državljane spodbudila k odgovornemu ravnanju, pravočasnemu sklepanju pravnih poslov in takojšnjemu urejanju meje ali vpisov v zemljiško knjigo.