Reformacija instituta nujnega deleža in krepitev zapustnikove volje
Veljavni Zakon o dedovanju (ZD) v temelju izhaja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in odraža družbene ter družinske razmere, ki ne ustrezajo več današnji realnosti. V pravni teoriji se že desetletja (npr. dr. Karel Zupančič: Omejitev svobode testiranja, Pravna praksa, 2003) opozarja na potrebo po redefiniciji instituta nujnega dedovanja.
V praksi se čedalje pogosteje srečujemo s primeri, ko nujni dediči zahtevajo svoj delež, čeprav:Z zapustnikom leta ali celo desetletja niso imeli nikakršnih stikov ali odnošajev.
Zapustniku niso nudili pomoči v stiski, starosti ali bolezni, ko jo je najbolj potreboval.
So finančno popolnoma preskrbljeni in samostojni.
Z zapustnikom niso živeli v skupnem gospodinjstvu in zapustnik do njih ni imel zakonite obveznosti preživljanja.Pravni red s trenutno togostjo sili zapustnike, da del svojega premoženja zapustijo osebam, ki so jih opustile, s čimer se prekomerno posega v pravico do razpolaganja z lastnim premoženjem za primer smrti (svoboda testiranja).Konkretni predlog rešitve
Ministrstvu za pravosodje predlagam, da v okviru priprave novele ZD ali novega zakona o dedovanju preuči in vključi naslednje spremembe:Razširitev in omilitev razlogov za razdedinjenje ter dedno nevednost:
Jasneje in širše opredeliti "opustitev dolžnosti pomoči" in "dolgotrajno odtujenost/prekinitev stikov po krivdi dediča" kot samostojen razlog za popolno ali delno razdedinjenje oziroma nedostojnost za dedovanje. Kriterij finančne preskrbljenosti ter dejanske odvisnosti:
Nujni delež naj postane izjemna pravna kategorija, do katere bi bili upravičeni le tisti nujni dediči, ki so od zapustnika dejansko materialno odvisni ali potrebujejo preživljanje.Omilitev dokaznega bremena za zapustnikove oporočne dediče:
Ko zapustnik v oporoki izrecno navede razloge za odtegnitev deleža (npr. odsotnost stikov, nepripravljenost za pomoč), naj se dokazno breme glede demantiranja teh navedb ustrezno prenese na nujnega dediča.Možnost denarnega zahtevka namesto stvarnega:
Če nujni delež obstane, naj bo pravilo obligacijski zahtevek (izplačilo v denarju) in ne stvarna pravica na nepremičninah ali zapuščini, kar preprečuje blokado premoženja.Cilj predloga
Zagotoviti večjo spoštovanje zapustnikove zadnje volje, zaščititi tiste, ki so za zapustnika dejansko skrbeli, ter preprečiti zlorabe pravice do nujnega deleža s strani odtujenih in neobzirnih sorodnikov.