Uvedba sistema univerzalnega temeljnega dohodka kot odgovor na sodobne družbene izzive
Predlagam, da Vlada Republike Slovenije pristopi k oblikovanju strokovne skupine, ki bo preučila in pripravila model za postopno uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v Sloveniji. Odprava revščine in socialna varnost: Kljub obstoječim socialnim transferjem v Sloveniji še vedno veliko ljudi živi pod pragom tveganja revščine. UTD bi zagotovil dostojno življenje vsakemu državljanu brez birokratskih ovir. Poenostavitev sistema: Trenutni sistem socialnih transferjev je kompleksen, drag za administracijo in pogosto stigmatizirajoč. UTD bi nadomestil (ali delno integriral) večino obstoječih transferjev, s čimer bi zmanjšali administrativne stroške in preprečili "past revščine", kjer se ljudem ne izplača zaposliti, ker bi izgubili socialno pomoč. Prilagoditev na trgu dela: Z razvojem umetne inteligence in avtomatizacijo se bodo struktura in razpoložljivost delovnih mest v prihodnje močno spremenili. UTD predstavlja varnostno mrežo, ki bo državljanom omogočila prekvalifikacijo, podjetništvo in večjo fleksibilnost. Dostojanstvo posameznika: UTD posamezniku omogoči svobodo pri odločanju o svoji življenjski poti in zmanjša stres, povezan z eksistenčno ogroženostjo. Pričakovani rezultati:
Manjša birokracija pri dodeljevanju socialnih pomoči.
Izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev in zmanjšanje socialnih razlik.
Povečana ekonomska varnost državljanov v času hitrih tehnoloških sprememb. UTD ni nujno "dodaten" strošek, ampak investicija v poenostavitev. Optimizacija: S sistemom UTD bi lahko ukinili ali močno zmanjšali obseg celotne birokratske mašinerije, ki trenutno preverja upravičenost do desetine različnih socialnih transferjev. Prihranki pri upravnih postopkih bi bili ogromni. Konsolidacija: UTD bi nadomestil večino sedanjih transferjev (npr. denarna socialna pomoč, subvencije, različne olajšave), kar pomeni premik sredstev iz "nadzorovanja revnih" v "neposredno pomoč ljudem". Davčna reforma: Financiranje se lahko dolgoročno nasloni na davke od avtomatizacije (roboti in AI, ki nadomeščajo človeško delo), okoljske davke ali progresivno obdavčitev kapitala. Izkušnje iz tujine: Vsi dosedanji svetovni eksperimenti (npr. na Finskem, v Kanadi ali v posameznih mestih v ZDA) so pokazali, da ljudje ne prenehajo delati. Namesto tega se ljudje raje odločijo za bolj kakovostna dela, več izobraževanja, skrb za družino ali zagon majhnih podjetij. Past revščine: Danes veliko ljudi ne sprejme priložnostnega dela, ker bi se jim s tem odštela socialna pomoč. UTD to past odpravi – vsak evro, ki ga zaslužite s plačo, je dodatek k UTD, kar pomeni, da se delo vedno splača. UTD ne ustvarja novega denarja, ampak ga prerazporeja. Prerazporeditev, ne tiskanje: UTD se ne financira s tiskanjem denarja, temveč s prerazporeditvijo obstoječih sredstev v gospodarstvu (skozi davke). Ker se količina denarja v obtoku ne poveča, to nima neposrednega inflatornega učinka. Kupna moč: Povečana kupna moč najrevnejših delov prebivalstva spodbuja lokalno gospodarstvo (storitve, trgovina), kar povečuje povpraševanje, to pa lahko spodbudi tudi gospodarsko rast.