29. 9. 2026
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Z zakonodajnega vidika je predlog stranke že smiselno upoštevan. Predpisi, ki posredno ali neposredno urejajo obnašanje uporabnikov in razmerja med lastniki/stanovalci v večstanovanjskih stavbah, so Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O, 77/23 – odl. US, 61/24 in 57/25), Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13 in 52/22), Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20) ter Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 112/25).
Hišni red v slovenski zakonodaji opredeljuje 27. člen Stanovanjskega zakona, ki določa, da etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi.
Podrobneje vsebino hišnega reda razlaga 9. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kjer je opredeljeno, da lastniki lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja kot na primer:
hišni mir (omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri),
uporaba skupnih delov (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti, ipd.),
grobe kršitve hišnega reda, ki so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe,
način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda,
pogoji, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali v stanovanju (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih ipd.) in
druga pravila ravnanja, za katera lastniki menijo, da jih je treba urediti v hišnem redu.
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb ravno tako izrecno nalaga, da morajo določila hišnega reda spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi.
Sprejetje hišnega reda ni obvezno, je pa priporočljivo. Ravno tako velja opozoriti, da se vsebina hišnega reda lahko po potrebi dopolnjuje in spreminja na predlog enega ali več etažnih lastnikov, pri čemer je njihov predlog sprejet, če zanj glasujejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
Ne moremo se v celoti strinjati z vašo oceno, o močno pomanjkljivi ureditvi medsosedskega sožitja v večstanovanjskih stavbah. Hišni red namreč ni zgolj seznam želja, ki ga sprejmejo lastniki posamezne večstanovanjske stavbe. Hišni red se praviloma izobesi na vseh oglasnih deskah stavbe in določa osnova pravila bivanja v skupnosti stanovalcev večstanovanjske stavbe - ker so ta pravila zapisana in javno objavljena na oglasni deski, se seveda pričakuje, da bodo stanovalci ravnali v skladu s sprejetimi določili hišnega reda.
Za izvajanje hišnega reda so v prvi vrsti odgovorni stanovalci sami (lastniki stanovanj, najemniki).
Kot že navedeno zgoraj je ena od vsebin hišnega reda v skladu z določbami 9. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb tudi opredelitev načina ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda. Že hišni red sam mora torej določiti, kako se bo opomnilo kršitelja ter seveda predhodno ugotavljalo njegovo kršitev.
Menimo, da (poleg tega, da stanovalci sami ustno opomnijo kršitelja hišnega reda) lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec hišnega reda pisno opomni.
V primeru javnih najemnih stanovanj naj omenimo, da Stanovanjski zakon že zelo podrobno ureja stanovanjska najemna razmerja (določa največje število uporabnikov stanovanja glede na površino stanovanja, pravice in obveznost najemnikov stanovanj, krivdne odpovedne razloge).
Več pojasnil je na voljo tudi na spletni strani ministrstva: Stanovanjska politika | GOV.SI.
Odgovor smo podali z vidika zakonodaje, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor: Stanovanjski zakon in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Menimo, da je ureditev v Stanovanjskem zakonu primerna ob predpostavki, da se v praksi tudi izvaja. Stanovalci sami (lastniki stanovanj, najemniki) skrbijo za izvajanje hišnega reda; tudi na način, da se kršitelje ustno in pisno opominja.
Podrobnejša ureditev hišnega reda od zgoraj opisane zaenkrat ni načrtovana, saj je zaradi raznolikosti večstanovanjskih stavb in specifičnosti posameznih situacij v večstanovanjskih stavbah nemogoče z državnim aktom opredeliti natančno vsebino hišnega reda, ki bi zaobjela vse morebitne primere. Zahvaljujemo se vam za predloge in vas v upanju, da je mogoče z nekaterimi opisanimi rešitvami (npr. sprejetje hišnega reda vključno z načinom ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda) izboljšati medsosedsko sožitje tudi pozdravljamo.