Pobuda za uvedbo nadomestnih dela prostih dni v primeru sovpadanja praznikov z vikendom
1. Opredelitev problema
V Republiki Sloveniji trenutno velja ureditev, po kateri se dela prost dan praviloma ne nadomesti, kadar državni praznik pade na soboto ali nedeljo. Posledično se dejansko število praznikov, ki jih zaposleni lahko izkoristijo med delovnim tednom, med posameznimi leti precej razlikuje.
Zaradi koledarske sreče število dejanskih dela prostih dni med tednom (ponedeljek–petek) v Sloveniji ekstremno niha:
Najmanj ugodna leta: Delavci imajo med tednom le 6 prostih dni (npr. leti 2027, 2032, 2038).
Najbolj ugodna leta: Delavci izkoristijo vseh 13 prostih dni (npr. leti 2029 in 2035).
Takšna ureditev povzroča:
- manjšo predvidljivost pri načrtovanju letnih dopustov in prostega časa,
- razlike med posameznimi leti glede dejanskega števila izkoriščenih praznikov,
- oteženo dolgoročno načrtovanje kadrovskih in proizvodnih procesov pri delodajalcih.
- Slovenija s tem sledi modelu, pri katerem lahko praznik, ki pade na vikend, za večino zaposlenih dejansko pomeni izgubo prostega dne.
V številnih evropskih državah so zato uvedeni različni sistemi nadomestnih prostih dni, ki zagotavljajo večjo predvidljivost in enakomernejšo razporeditev počitka zaposlenih.
2. Primeri dobrih praks v Evropi
Evropske države uporabljajo različne pristope za preprečevanje izgube praznikov zaradi sovpadanja z vikendom.
Avtomatski prenos praznika na delovni dan
V Združenem kraljestvu in na Irskem velja sistem nadomestnih dni (substitute days), po katerem se praznik, ki pade na konec tedna, praviloma prenese na naslednji delovni dan.
Takšna ureditev zagotavlja stabilno število praznikov ne glede na koledarsko razporeditev posameznega leta.
Nadomestni prosti dan po dogovoru
V Belgiji zakonodaja določa, da delavec ne sme izgubiti pravice do praznika zgolj zato, ker je ta padel na običajen nedelovni dan. Delodajalec mora zagotoviti ustrezen nadomestni prosti dan v istem koledarskem letu.
Delna kompenzacija ali nadomestilo
Nekatere države uporabljajo kombinirane modele, ki vključujejo nadomestne dneve ali druge oblike kompenzacije za praznike, ki sovpadejo z vikendom.
Primeri iz evropske prakse kažejo, da obstaja več uspešnih načinov za zagotavljanje enakomernejše obravnave praznikov skozi leta.
3. Predlog zakonodajne spremembe
Predlagamo, da Republika Slovenija uvede sistem nadomestnih dela prostih dni za praznike, ki sovpadejo s soboto ali nedeljo.
Scenarij A: Posamičen praznik pade na soboto ali nedeljo
Če posamezni praznik pade na soboto ali nedeljo, se dela prosti dan prenese na prvi naslednji delovni dan.
Primer:
- praznik v soboto → prost ponedeljek,
- praznik v nedeljo → prost ponedeljek.
- Scenarij B: Dva zaporedna praznika padeta na soboto in nedeljo
Če dva zaporedna praznika padeta na soboto in nedeljo, se preneseta zaporedno:
- sobotni praznik → ponedeljek,
- nedeljski praznik → torek.
S tem se ohrani pravica do obeh praznikov.
Scenarij C: Dvodnevni praznik delno sovpada z vikendom
Če praznika padeta na petek in soboto:
- petek ostane praznik,
- sobotni praznik se prenese na ponedeljek.
Če praznika padeta na nedeljo in ponedeljek:
- ponedeljek ostane praznik,
- nedeljski praznik se prenese na torek.
Scenarij D: Prazniki, ki so po svoji naravi vedno vezani na nedeljo
Predlagana ureditev ne bi veljala za praznike, ki so že po svoji definiciji vezani na nedeljo, kot sta:
- velika noč,
- binkoštna nedelja.
Za te praznike ne gre za naključno sovpadanje z vikendom, temveč za praznike, katerih datum je vselej določen glede na nedeljo.
Velikonočni ponedeljek ostaja dela prost dan skladno z veljavno zakonodajo.
4. Prednosti predlagane ureditve
Večja predvidljivost
Predlagani sistem bi zaposlenim in delodajalcem omogočil bolj predvidljivo načrtovanje dela, dopustov in prostega časa.
Število dejansko izkoriščenih praznikov ne bi bilo več odvisno predvsem od koledarske razporeditve posameznega leta.
Enakopravnejša obravnava zaposlenih med posameznimi leti
Po veljavni ureditvi imajo zaposleni v nekaterih letih občutno več praznikov med delovnim tednom kot v drugih.
Sistem prenosa bi zagotovil bolj enakomerno uresničevanje pravice do praznikov ne glede na koledarsko leto.
Pozitivni učinki na dobro počutje zaposlenih
Raziskave o organizaciji delovnega časa in krajših delovnih tednih kažejo, da lahko ustrezno načrtovan počitek prispeva k:
- zmanjševanju izgorelosti,
- boljšemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem,
- večjemu zadovoljstvu zaposlenih,
- višji produktivnosti pri delu.
Čeprav rezultatov teh raziskav ni mogoče neposredno prenesti na sistem praznikov, nakazujejo pomen rednega in predvidljivega počitka za dolgoročno uspešnost zaposlenih in organizacij.
Spodbuda domači potrošnji in turizmu
Dela prosti dnevi pogosto povečajo domačo turistično in gostinsko dejavnost, saj jih številni prebivalci izkoristijo za krajša potovanja, izlete in druge oblike preživljanja prostega časa.
Del gospodarske aktivnosti se lahko zaradi dodatnih prostih dni prerazporedi med različne sektorje gospodarstva, predvsem v turizem, gostinstvo, trgovino in promet.
5. Zaključek
Predlagana sprememba ne uvaja novih praznikov in ne povečuje števila zakonsko določenih praznikov v Republiki Sloveniji.
Njen namen je zgolj zagotoviti, da pravica do praznika ne bi bila odvisna od naključne koledarske razporeditve posameznega leta.
Sistem nadomestnih dni že uspešno uporabljajo številne evropske države. Takšna ureditev prinaša večjo predvidljivost, enakomernejšo obravnavo zaposlenih ter bolj uravnoteženo razporeditev prostega časa skozi leta.
Zato predlagamo, da Vlada Republike Slovenije preuči možnost spremembe Zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter uvede sistem nadomestnih dela prostih dni za praznike, ki sovpadejo s soboto ali nedeljo.