Največ 1.000 hektarjev gozda na enega lastnika
Gozd ni navadna nepremičnina. Je voda, zrak, senca, biotska raznovrstnost, zaščita pred plazovi, prostor za ljudi in dediščina prihodnjih generacij.
Zato bi morala Slovenija uvesti jasno pravilo:
nobena fizična ali pravna oseba, skupaj s povezanimi osebami, podjetji, skladi ali drugimi strukturami, ne sme imeti v lasti več kot 1.000 hektarjev gozda.
Izjema je lahko samo Republika Slovenija, ker država gozda ne sme upravljati kot zasebni kapital, ampak kot skupno dobro državljanov.
Pravilo mora veljati za vse: domače lastnike, tuje lastnike, podjetja, sklade, zgodovinske družine in cerkvene pravne osebe. Ni pomembno, ali je lastnik domač, tuj, cerkven ali korporativen. Nad 1.000 hektarjev gozda ne govorimo več samo o zasebni lastnini, ampak o javnem interesu.
Namen predloga ni kaznovati malih lastnikov. Namen je preprečiti, da bi veliki gozdni kompleksi postali zasebna oblast nad prostorom, vodo, krajino in lokalnimi skupnostmi.
Za obstoječe lastnike nad 1.000 hektarjev bi se uvedla prepoved nadaljnjega povečevanja lastništva, strožji javni nadzor in obvezno zmanjšanje koncentracije v prehodnem obdobju.
Presežke nad 1.000 hektarjev bi lahko po pošteni tržni vrednosti kupila Republika Slovenija, občina, javni sklad ali druge fizične oziroma pravne osebe, pod pogojem, da s tem noben kupec skupaj s povezanimi osebami ne preseže meje 1.000 hektarjev.
Temeljno načelo je preprosto:
Do 1.000 hektarjev je gozd lahko zasebna lastnina. Nad 1.000 hektarjev je gozd vprašanje javnega interesa.
Gozd lahko raste na parceli enega lastnika, vendar njegove funkcije pripadajo vsem.