Naj se zgradi dolge rezervoarje za namakanje, gojenje rib ter zajem vode za gašenje iz zraka

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Predlog, ki izpostavlja potrebo po zagotavljanju dodatnih vodnih virov za namakanje, gašenje požarov iz zraka, napajanje živali ter morebitno ribogojstvo, naslavlja pomembne izzive prilagajanja na podnebne spremembe. Republika Slovenija se namreč v zadnjih letih vse pogosteje sooča z obdobji suše, pomanjkanjem vode na posameznih območjih ter povečano požarno ogroženostjo, zato je učinkovito upravljanje vodnih virov eden izmed pomembnih ciljev vodne politike.

Izgradnja večnamenskih vodnih zadrževalnikov oziroma rezervoarjev je eden od možnih ukrepov za povečanje zadrževanja vode v prostoru. Takšni objekti lahko prispevajo k večji razpoložljivosti vode za namakanje v sušnih obdobjih, v določenih primerih pa tudi k zagotavljanju vode za potrebe zaščite in reševanja ob požarih. Ob ustreznem načrtovanju lahko večnamenski vodni zadrževalniki prispevajo tudi k zmanjševanju poplavne ogroženosti, saj omogočajo začasno zadrževanje visokih voda in s tem zmanjšujejo obremenitve vodotokov v času intenzivnih padavinskih dogodkov. Njihovo načrtovanje zahteva celovito presojo hidroloških, okoljskih, prostorskih, ekonomskih in lastniških vidikov ter presojo vplivov na vodni režim in naravo.

Na območju Slovenije že obstajajo posamezni vodni zadrževalniki, akumulacije in drugi objekti za zadrževanje vode, ob tem pa država spodbuja tudi aktivnosti za povečanje odpornosti na sušo in krepitev prilagajanja podnebnim spremembam. Lokacije za nove vodne zadrževalnike ni mogoče določati na splošno za celotno državo, temveč je treba za vsak primer posebej preveriti ustreznost prostora, razpoložljivost vodnih virov, vplive na okolje in ekonomsko upravičenost investicije.

Predlog ocenjujemo kot vsebinsko zanimiv in skladen s prizadevanji za boljše zadrževanje vode ter prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Vendar izvedba takšnih objektov zahteva podrobne strokovne analize, usklajevanje različnih interesov ter vključitev v postopke prostorskega načrtovanja in upravljanja voda. Zaradi navedenega predloga ni mogoče uresničiti v obliki enostavne sistemske odločitve za gradnjo določenega števila rezervoarjev na državni ravni, temveč je mogoče tovrstne rešitve obravnavati v okviru posameznih razvojnih, vodnogospodarskih in prostorskih projektov.

Predlog zato podpiramo v delu, ki opozarja na pomen zadrževanja vode in zagotavljanja zadostnih vodnih virov v času sušnih obdobij, pri čemer ugotavljamo, da je treba morebitne nove večnamenske vodne zadrževalnike načrtovati na podlagi strokovnih podlag, potreb posameznega porečja in veljavnih postopkov upravljanja voda ter urejanja prostora.