18. 8. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Ministrstvo pojasnjuje, da veljavna zakonodaja, tako na ravni Evropske unije kot na ravni Republike Slovenije, ki ureja področje opravljanja nastanitvene dejavnosti, ne določa dni prihodov in odhodov gostov iz nastanitvenih obratov oziroma načina organizacije tedenskih menjav gostov. Določanje trajanja bivanja, terminov prihodov in odhodov ter pogojev rezervacije je prepuščeno poslovni odločitvi izvajalca nastanitvene dejavnosti in pogodbenemu razmerju med izvajalcem nastanitvene dejavnosti ter gostom. Še vedno je na nekaterih turističnih območjih pogosta praksa tedenskih menjav gostov ob sobotah, vendar le-ta temelji na poslovnih modelih izvajalcev namestitvene dejavnosti, ne pa na zakonskih zahtevah.
Prometni zastoji v poletnem času so posledica več dejavnikov, med katerimi so poleg koncentracije prihodov in odhodov gostov v/iz nastanitvenih obratov pomembni tudi sezonska obremenjenost cestnega omrežja, tranzitni promet skozi posamezne države, prostorske omejitve prometne infrastrukture, prometne nesreče, vzdrževalna dela ter hkratni začetki in zaključki dopustov v različnih državah.
V Republiki Slovenije je že v 74. členu Ustave določeno, da je gospodarska pobuda svobodna. Svobodna gospodarska pobuda je pravica, ki omogoča fizičnim osebam, da izvajajo gospodarske dejavnosti v skladu z zakonodajo in javno koristjo. Ta pravica je temeljna za konkurenco in gospodarsko varstvo. Zakonodajalec lahko pravico do svobodne gospodarske pobude omeji, če to zahteva javna korist. Poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude je dopusten, če prestane strog test sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in sorazmernosti v ožjem smislu. Predlagatelj sicer navaja, da bi se s predlaganim zmanjšali zastoji, razbremenile avtoceste, mejni prehodi in druga infrastruktura, zmanjšale emisije in število prometnih nesreč ter izboljšala potovalna izkušnja milijonov turistov. Vseeno pa smo na ministrstvu mnenja, da bi se s predlaganim prekomerno poseglo v pravico do svobodne gospodarske pobude.
Na podlagi navedenega ministrstvo ocenjuje, da predlog za začetek pobude za razpršitev turističnih menjav na vse dni v tednu, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj se nanaša na omejevanje ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude. Poleg tega pa tudi ni mogoče zanesljivo oceniti, da bi sama sprememba terminov prihodov in odhodov bistveno zmanjšala prometne zastoje, saj ti nastajajo zaradi številnih medsebojno povezanih dejavnikov.
Ob tem velja poudariti, da se na ravni Evropske unije in posameznih držav že izvajajo številni ukrepi za zmanjševanje prometnih obremenitev v turistični sezoni, predvsem z vlaganji v prometno infrastrukturo, razvojem trajnostne mobilnosti, digitalnim upravljanjem prometa ter spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa.
Tudi Republika Slovenija oz. ministrstvo se zaveda problema preobremenjenosti, ne le na cestnem omrežju, temveč tudi v širšem turističnem prostoru. V Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028 je kot eden ključnih ciljev vključena desezonalizacija, in sicer z razvojem ustreznih produktov, ustreznim izborom tržnih segmentov in zagotavljanjem razpršenosti in časovne razporejenosti obiska. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je ministrstvo skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) izvedlo nadgradnjo projekta NIST – Nacionalno informacijsko središče v turizmu, katerega namen je vzpostavitev sodobnih podatkovnih rešitev za upravljanje turističnih tokov. Nadgrajeni sistem vključuje napredna digitalna orodja in analitične module, ki omogočajo prepoznavanje bolj obremenjenih točk v turističnih destinacijah ter prispevajo k preusmerjanju turističnih tokov na širše geografsko območje, z namenom doseganja bolj enakomerne prostorske razpršenosti obiskovalcev po celotni destinaciji.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
V zadnjih letih je slovensko avtocestno omrežje izredno obremenjeno, posledično zato prihaja predvsem v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic ter v obdobju glavne turistične sezone do nastanka večjih prometnih zastojev. Žal ne moremo mimo dejstva, da je naša država zaradi svoje geografske lege, kjer se križata baltsko-jadranski in sredozemski cestni koridor, precej obremenjena s prometom, tako osebnim kot tudi tovornim. Prometne razmere so v dobršni meri povezane tudi z razmerami v sosednjih državah. Gre namreč za zelo tranzitno prometno smer, kar pride še posebej do izraza v času poletne turistične sezone. Kot izhaja iz statističnih podatkov je dodaten zagon za naraščanje prometnih tokov povzročil tudi vstop sosednje Hrvaške v schengensko območje, dodamo pa lahko tudi nekaj drugih dejavnikov – npr. povečanje pretovora v Luki Koper, ponovni zagon gospodarstva po pandemiji Covid-19 in nenazadnje tudi rast cen nepremičnin v urbanih območjih.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko skupaj z obema upravljavcema državnih cest, t. j. družbo DARS in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, usmerja precejšnje napore v čimbolj učinkovito obvladovanje prometnih tokov, zagotavljanje ustrezne pretočnosti in odpravo ozkih grl na infrastrukturi. Izvajajo se nenehna investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo obstoječega prometnega omrežja. Ker je izgradnja nove oziroma dodatne infrastrukture praviloma dolgotrajen in kompleksen proces, se v okviru obstoječega cestnega omrežja veliko pozornosti namenja učinkovitemu upravljanju in vodenju prometa, ter izvajanju ukrepov za optimizacijo posameznih prometnih ureditev.
Eno od pomembnih področij je tudi digitalizacija v prometnem sektorju, ki se v zadnjem obdobju intenzivno implementira na področju prometnega upravljanja. Na ta način se lahko razpoložljive infrastrukturne kapacitete izkorišča bolj optimalno in tako uporabnikom cestnega omrežja zagotavlja ustrezen nivo storitev. Nacionalni center upravljanja prometa (NCUP) s tem namenom aktivno sodeluje tudi z upravljavci avtocestnih omrežij v sosednjih državah, kar se še bolj intenzivno izvaja v primeru nastanka izrednih dogodkov na cestnem omrežju.
Prizadevamo si za aktivno in usklajeno sodelovanje med pristojnimi resorji in vsemi ostalimi sodelujočimi deležniki za čim bolj učinkovito naslavljanje aktualnih izzivov glede prometnih zastojev. Kljub vsem prizadevanjem in vloženim naporom se je treba zavedati, da vseh nakopičenih problemov ni mogoče rešiti čez noč oziroma v nerealnih časovnih rokih, saj zahtevajo nabor sistematičnih in medsebojno usklajenih ukrepov, ki praviloma v zadostni meri učinkujejo šele na srednji oziroma dolgi rok. Pri tem je treba upoštevati tudi človeški faktor, saj je nenazadnje vsak posamezen ukrep učinkovit le toliko, kolikor ga vsak posamezen uporabnik prometnega sistema uporablja oziroma upošteva. Za spreminjanje posameznih zakoreninjenih navad lahko namreč veliko storimo že sami kot vsakodnevni uporabniki cestnega omrežja ter z zgledom pripomoremo k izboljšanju razmer.