21. 7. 2026
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da je ustvarjanje kaznovalne politike primarno v rokah državnega tožilstva in sodišča, saj državno tožilstvo predlaga, sodišče pa izreče kazensko sankcijo v konkretnem primeru. Pri tem skladno z različnimi stopnjami individualizacije kazenske sankcije delujeta znotraj okvirov, ki jih postavlja zakonodajalec.
V skladu s Kazenskim zakonikom1 (v nadaljevanju KZ-1) namreč sodišče storilcu kaznivega dejanja odmeri kazen v mejah, ki so z zakonom predpisane za to dejanje glede na težo storjenega dejanja in storilčevo krivdo. Pri tem upošteva sodišče vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja – torej konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine, ki jih KZ-1 primeroma navaja v drugem odstavku 49. člena.
Dodajamo, da so državni tožilci in sodniki pri obravnavi konkretnih zadev samostojni oziroma neodvisni, Ministrstvo za pravosodje pa se kot del izvršilne oblasti ne sme vmešavati v njihovo delo in odločitve v konkretnih postopkih.
Glede na navedeno tudi ne moremo komentirati odločitev navedenih organov, lahko pa pojasnimo in ocenimo ustreznost zakonske ureditve področja, ki ga izpostavlja predlagatelj, v predpisih iz naše resorne pristojnosti.
Ocenjujemo, da so kazni, ki so predpisane za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v devetnajstem poglavju KZ-1, določene ustrezno in v skladu z načelom sorazmernosti glede na siceršnjo sistematiko veljavnih predpisanih kazni oziroma kaznovalnih okvirov za druga kazniva dejanja v tem in ostalih poglavjih Posebnega dela KZ-1.
Glede na to, da predlagatelj izpostavlja »najhujše oblike spolnega nasilja«, pojasnjujemo, da so v večini kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost določene tudi kvalificirane oblike, s predpisanimi kaznimi »od enega do deset let zapora«, »od treh do petnajstih let zapora«, »od petih do petnajstih let zapora« in podobno. Dodajamo, da je na primer, tudi za kaznivo dejanje uboja v temeljni obliki predpisana kazen »od petih do petnajstih let zapora«.
V zvezi z »doslednim izvrševanjem izrečenih kazni«, ki ga izpostavlja predlagatelj, pojasnjujemo, da se v skladu z Zakonom o kazenskem postopku2 (v nadaljevanju ZKP) pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir, v skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij3 (v nadaljevanju ZIKS-1) pa obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.
Glede »pomoči žrtvam in njihove psihološke opore«, ki je prav tako izpostavljena v predlogu, pojasnjujemo, da mora v skladu z ZKP imeti mladoletni oškodovanec oziroma oškodovanka med drugim tudi v kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice, še posebej v zvezi z zaščito njegove integritete med zaslišanjem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Pooblaščenca mora imeti tudi, kadar je zaslišan v predkazenskem postopku. Mladoletnemu oškodovancu, ki pooblaščenca še nima, postavi pooblaščenca sodišče po uradni dolžnosti izmed odvetnikov.
V predkazenskem in kazenskem postopku je lahko tako ob mladoletnem oškodovancu kot tudi ob drugem oškodovancu, če to terjajo narava in teža kaznivega dejanja, njegove osebne okoliščine ali stopnja njegove ogroženosti, oseba, ki si jo oškodovanec sam izbere, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka ali koristmi oškodovanca. Organ, ki vodi predkazenski in kazenski postopek, mora oškodovancu omogočiti, da ne pride do neželenega stika z osumljencem ali obdolžencem, razen če je stik nujno potreben zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka.
Prav tako mora pristojni organ v predkazenskem in kazenskem postopku oškodovance obvestiti o brezplačni zdravstveni, psihološki in drugi pomoči in podpori.
V zvezi z »učinkovitejšim sodelovanjem policije, državnega tožilstva in sodišč« pojasnjujemo, da je sodelovanje glede na pristojnosti navedenih organov ustrezno urejeno v ZKP in v Uredbi o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.«
1Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.
2Uradni list RS, št. 176/21 – UPB16, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US 53/24, 93/25 – ZNUZJV in 10/26 – ZKOM.
3Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 40/09, 9/11 z dne 11. 2. 2011), 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18 z dne 23. 2. 2018), 200/20 – ZOOMTVI, 141/22, 83/24, 85/25 in 10/26 – ZKOM.
4Uradni list RS, št. 83/10, 28/21 in 87/22.