Nadzor nad odpovedmi iz poslovnih razlogov
Predlog spremembe:
Predlagam uvedbo strožjega, proaktivnega in digitaliziranega nadzora nad utemeljenostjo rednih odpovedi iz poslovnih razlogov, s poudarkom na podjetjih, ki opravljajo več različnih dejavnosti ali delujejo preko povezanih družb. Hkrati predlagam razširitev zakonske dolžnosti ponudbe drugega dela (86. člen ZDR-1) na celotno strukturo podjetja in vse njegove registrirane dejavnosti.
Obrazložitev:
Institut redne odpovedi iz poslovnih razlogov se v praksi prepogosto zlorablja kot "elegantno" orodje za odstranjevanje delavcev, ki so za delodajalca postali neudobni – bodisi zato, ker opozarjajo na kršitve pravic, bodisi zato, ker so zboleli (pogosto prav zaradi pogojev ali izgorelosti(mobinga) v samem delovnem okolju), ali pa zato, ker se približujejo starosti 58 let, ko bi po zakonu pridobili status varovanega starejšega delavca.
Trenutno na tem področju ni realne kontrole. Delodajalec napiše poljubno obrazložitev o upadu naročil na enem specifičnem oddelku ali dejavnosti, medtem ko na drugem oddelku (npr. predelava, montaža drugih produktov znotraj istega podjetja) pospešeno zaposluje nove ljudi s podobnimi tehničnimi znanji. Delodajalci se tako znebijo posameznika pod krinko "reorganizacije", država pa resničnosti teh navedb sploh ne preverja, razen če delavec sam sproži dolgotrajen in drag sodni postopek.
Predlagane rešitve in nadzorni mehanizmi:
- Razširitev dolžnosti ponudbe drugega dela (86. člen ZDR-1): Če podjetje opravlja več različnih dejavnosti ali ima povezana podjetja, se mora prosto delovno mesto delavcu obvezno ponuditi v okviru celotnega podjetja in vseh njegovih registriranih dejavnosti, ne le na oddelku, kjer se formalno ugotavlja višek. Podjetje ne sme zaposliti novega človeka na katerem koli oddelku za dela s primerljivimi tehničnimi znanji, ne da bi to mesto najprej ponudilo delavcu, ki ga odpušča.
- Avtomatiziran križni nadzor: Vzpostavi naj se digitalna povezava med bazami podatkov ZZZS (odjave delavcev iz poslovnih razlogov) in Zavoda za zaposlovanje (prijave prostih delovnih mest). Če podjetje odpusti delavca iz poslovnega razloga, nato pa v roku 6 mesecev zaposli novo osebo na podobno delovno mesto, ali pa se ugotovi, da je v času odpovedi imelo odprte razpise v drugih svojih dejavnostih, se mora avtomatično sprožiti izredni inšpekcijski nadzor.
- Dokazni protokol ob odpovedi: Delodajalec mora ob odpovedi iz poslovnih razlogov priložiti pisno izjavo pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo, da v celotni strukturi podjetja (vključno z vsemi poslovnimi enotami in dejavnostmi) nima prostih delovnih mest s primerljivo stopnjo in vrsto zahtevanih znanj, ki bi jih lahko ponudil delavcu.
- Nadomestni nadzor v podjetjih brez organiziranega sindikata ali sveta delavcev: Zakonodaja predvideva vključitev sindikata ali sveta delavcev pri preverjanju utemeljenosti odpovedi iz poslovnih razlogov. Vendar večina manjših in srednje velikih podjetij v Sloveniji teh organov nima. V takšnih primerih je delavec prepuščen popolnoma enostranski in nekontrolirani odločitvi delodajalca, saj ni nikogar, ki bi preveril realnost "reorganizacije".
Zato predlagam: Če podjetje nima ustanovljenega sindikata, sveta delavcev ali delavskega zaupnika, mora delodajalec nameravano odpoved iz poslovnih razlogov skupaj z dokazili o ukinjanju delovnega mesta obvezno posredovati Zunanjemu neodvisnemu organu (npr. Inšpektoratu za delo ali območni enoti Zavoda za zaposlovanje). Ta organ prevzame vlogo "zagovornika pravic" in pred vročitvijo odpovedi preveri, ali so razlogi resnični ali pa gre za prikriti osebni konflikt in maščevanje.
S tem bi država zaščitila trg dela pred lažnimi poslovnimi razlogi in zagotovila, da zakon ščiti delavce, ne pa kapitalskih interesov in osebnih zamer delodajalcev.