sadna drevesa v stanovanjskih soseskah
V novih večstanovanjskih sosesk, pa tudi v obstoječih, so običajno to velike zelene površine brez praktične koristi, zato predlagam, da se na zelenih površinah, kjer se na novo urejajo zasaditve z okrasnim drevjem in grmičevjem, v določeni meri posadi sadna drevesa in grmičevje. Cilj je združiti estetsko vrednost, trajnost in praktične koristi za prebivalce in zagotavljanje samooskrbe s sadjem. Vladi predlagam, da to dopolni v ustreznih zakonih: Zakon o urejanju prostora, Uredba o prostorskem redu Slovenije in drugih.
Z zasaditvijo sadnih dreves in grmičevja na zelenih površinah naselij dobimo lepše, bolj trajnostno in koristno okolje. Sadna drevesa in grmičevje , kot so robide, ribez, borovnice češnje, hruške, jablane, breskve in marelice, cvetijo spomladi s čudovitimi belimi, roza in svetlo rdečimi cvetovi, kar ohranja dekorativno vrednost enako kot okrasno drevje. Spomladansko cvetenje ohranja vizualno lepoto, hkrati pa plodovi zagotavljajo praktične koristi, manjše vzdrževanje in prispevek k biotski raznovrstnosti.
Sadne vrste, primerne za lokalno podnebje, zahtevajo manj pogosto obrezovanje in manj vzdrževanja kot nekatere okrasne vrste. Sadna drevesa in grmičevje so odporna na bolezni, če so izbrane avtohtone ali prilagojene sorte.
Sadna drevesa prispevajo k izboljšanju mikroklime, s senco poleti in zadrževanjem vlage v tleh. Spodbujajo opraševanje in povečujejo biotsko raznovrstnost. Možnost prebivalcev sodelovanja pri sajenju, obrezovanju in obiranju plodov, kar krepi skupnostni duh in priložnost za izobraževanje otrok in odraslih o vrtnarstvu, sezonskem prehranjevanju in naravi.
Poleg estetske vrednosti sadna drevesa in grmičevje prinašajo užitne plodove, kar spodbuja lokalno prehrano in aktivno življenje. Plodovi so tudi vir hrane za ptice in druge opraševalce, kar povečuje biotsko raznovrstnost naselja.