Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nadzor delovanja nevladnih organizacij ter porabe javnih sredstev

282 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo v družbi, vendar je zaradi financiranja iz javnih sredstev nujen učinkovit nadzor nad njihovim delom in porabo denarja. V praksi se pogosto pojavljajo težave, kot so pomanjkljiva kontrola izvedbe projektov, preveč formalno poročanje ter nezadostna transparentnost.

Zato je treba uvesti jasne kriterije za dodeljevanje sredstev, vključno z merljivimi cilji in časovnimi okviri. Organizacije bi morale redno poročati o dejanskih rezultatih, ne le formalno, ter predložiti konkretne dokaze o izvedbi projektov.

Pomemben je tudi strožji finančni nadzor, vključno z natančnimi poročili, možnostjo revizij in večjo preglednostjo porabe. Dodatno bi morali izvajati tudi terenske kontrole, ki preverjajo dejansko izvajanje aktivnosti.

Podatki o financiranju in rezultatih morajo biti javno dostopni, saj to povečuje odgovornost in zaupanje javnosti. V primeru nepravilnosti pa morajo slediti ustrezne sankcije.

Cilj nadzora ni omejevanje nevladnih organizacij, temveč zagotavljanje, da javna sredstva služijo svojemu namenu učinkovito in odgovorno.

34 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 28 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Č ČišruA 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 6. 2026

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Pojasnjujemo, da je javno financiranje nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji urejeno s predpisi, ki določajo postopke dodeljevanja javnih sredstev, obveznosti prejemnikov sredstev, poročanje, nadzor in javnost podatkov.

Sredstva se nevladnim organizacijam praviloma dodeljujejo na podlagi javnih razpisov oziroma javnih pozivov. Postopki se izvajajo skladno z Zakonom o javnih financah, zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna ter podzakonskimi akti, ki urejajo postopke za dodelitev sredstev iz proračuna. Razpisna dokumentacija praviloma določa predmet in namen razpisa, pogoje za kandidiranje, merila za izbor, upravičene stroške, način poročanja, roke ter druge obveznosti prijaviteljev in izbranih prejemnikov sredstev. Po izboru se z upravičenci sklene pogodba o sofinanciranju, v kateri so določene pravice in obveznosti pogodbenih strank. Pogodba praviloma vključuje obveznosti glede namenske porabe sredstev, vsebinskega in finančnega poročanja, predložitve dokazil, rokov za izvedbo aktivnosti ter ukrepov v primeru ugotovljenih nepravilnosti.

Spremljanje izvajanja projektov in programov izvajajo pristojna ministrstva oziroma drugi financerji (razpisovalci). Upravičenci so dolžni poročati o izvedenih aktivnostih, doseženih ciljih oziroma kazalnikih ter porabi sredstev. Poročanje vključuje vsebinska in finančna poročila ter dokazila o nastalih stroških, izvedenih aktivnostih in doseženih ciljih. Skladno s pogodbo in navodili o sofinanciranju se lahko izvajajo tudi dodatna preverjanja in kontrole na kraju samem oziroma revizije.

V primeru ugotovljenih nepravilnosti se lahko uporabijo ukrepi, določeni v pogodbi in veljavnih predpisih. Ti lahko vključujejo zavrnitev neupravičenih stroškov, zadržanje izplačil, zahtevo za vračilo sredstev, odpoved pogodbe oziroma druge ukrepe skladno s pravnimi podlagami.

Poleg nadzora financerjev so vzpostavljeni tudi drugi mehanizmi nadzora nad porabo javnih sredstev. Ti vključujejo proračunsko inšpekcijo, nadzor Računskega sodišča Republike Slovenije ter druge pristojne nadzorne organe v okviru njihovih zakonskih pooblastil.

Nevladne organizacije so prav tako zavezane k predložitvi letnih poročil AJPES. Društva morajo skladno z Zakonom o društvih pripraviti letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in poročilo o poslovanju. Za zavode, ustanove in druge nepridobitne organizacije zasebnega prava veljajo pravila o predložitvi letnih poročil skladno s predpisi, ki urejajo poročanje teh subjektov.

Javnost podatkov o porabi javnih sredstev se zagotavlja tudi prek aplikacije Erar (https://erar.si/), ki omogoča vpogled v izplačila subjektov javnega sektorja prejemnikom javnih sredstev, vključno z nevladnimi organizacijami. Dodatno transparentnost zagotavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa obveznosti organov glede dostopa do informacij in objave dokumentacije, med drugim tudi na področju javnih razpisov, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz javnih sredstev.

Obstoječi sistem torej vsebuje pravne podlage za dodeljevanje sredstev, spremljanje izvajanja, poročanje, nadzor in javnost podatkov.

Komentarji