12. 6. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Na ministrstvu se strinjamo, da je eden ključnih ciljev gospodarske politike povečanje produktivnosti, ustvarjanje višje dodane vrednosti ter posledično rast plač zaposlenih. Podjetja, ki ustvarjajo proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo, praviloma omogočajo tudi boljše plačilo zaposlenih in pomembno prispevajo h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Ob tem pa je treba upoštevati, da javni razpisi in finančne spodbude naslavljajo različne razvojne potrebe podjetij in različnih ciljnih skupin. Namen posameznih ukrepov ni vedno podpora že najbolj uspešnim in kapitalsko močnim podjetjem, temveč tudi odpravljanje tržnih in razvojnih vrzeli ter omogočanje razvoja podjetij, ki sicer težje dostopajo do virov financiranja.
Med takšne primere sodijo zlasti inovativna zagonska (start-up) podjetja, ki so v začetnih fazah razvoja pogosto še v obdobju intenzivnih vlaganj v razvoj produktov, tehnologij in vstop na trg. Zaradi značilnosti poslovnega modela v tej fazi pogosto še ne dosegajo ravni povprečnih plač v državi, kljub temu pa imajo pomemben potencial za ustvarjanje prihodnje visoke dodane vrednosti, kakovostnih delovnih mest in gospodarske rasti. Podobno velja tudi za nekatere druge ciljno usmerjene ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju podjetništva med mladimi, ženskami, podjetji v manj razvitih regijah ali podjetji v procesu prestrukturiranja. Pri teh ukrepih je poudarek predvsem na ustvarjanju novih priložnosti, vključevanju posameznih ciljnih skupin in zmanjševanju razvojnih razlik.
Menimo pa, da bi bilo mogoče višino plač, produktivnost, dodano vrednost na zaposlenega ali druge kazalnike kakovostnega razvoja podjetij smiselno vključevati pri posameznih razpisih, katerih namen je podpora najbolj konkurenčnim in razvojno naprednim podjetjem. V takšnih primerih bi lahko navedeni kazalniki predstavljali eno od meril za izbor projektov, ne pa nujno splošnega vstopnega pogoja za vse razpise.
Vaš predlog bomo kljub temu upoštevali kot pobudo pri nadaljnjem razmisleku o oblikovanju razpisnih meril, zlasti v delu, ki se nanaša na spodbujanje višje produktivnosti, ustvarjanje višje dodane vrednosti in kakovostnih delovnih mest.