Predlagam, da se uvede odpoklic poslanca, ki krši etične, moralne ter pravne standarde in širi sovražni govor. Prav tako take, ki zavestno širijo lažne informacije, se v ta nemen poslužujejo vsakršnih metod in zato niso sankcionirani.
Naš parlament je z nastopom nekaterih poslancev izgubil ugled.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Poslanski mandat je določen z ustavo in zakonom.
Prvi odstavek 82. člena Ustave Republike Slovenije1 (v nadaljnjem besedilu: Ustava) določa, da so »poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«. Iz navedenega izhaja, da je mandat poslanca reprezentativen (predstavniški). Reprezentativni (svobodni ali nevezani) mandat pomeni, da izvoljeni predstavnik v državnem zboru ne predstavlja posameznih volivcev, ki so ga izvolili, niti volilne enote, v kateri je bil izvoljen, pač pa ljudstvo kot celoto. Enako velja tudi za oba poslanca narodnih skupnosti, ki sta izvoljena s strani predstavnikov narodnih skupnosti. Tovrstni predstavniški mandat je značilen za moderne demokracije. Samostojnost poslanca izhaja tudi iz 2. člena Zakona o poslancih2 (v nadaljnjem besedilu: ZPos), ki določa, da so »poslanci predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora. Iz navedenega jasno izhaja, da so poslanci pri odločanju samostojni, vendar niso nad ustavo. Glede na ustavno in zakonsko ureditev, poslanca, ki krši etične, moralne ter pravne standarde in širi sovražni govor, ni mogoče odpoklicati. Mandat poslanca lahko predčasno preneha le v primerih, ki jih določa zakon3, na primer če:
• izgubi volilno pravico,
• postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
• je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šest mesecev,
• opravlja nezdružljivo funkcijo ali dejavnost,
• sam odstopi.
V primeru kršitve etičnih standardov, ki jih navaja predlagatelj pa se praviloma lahko uveljavlja le politična odgovornost (volivci lahko na naslednjih volitvah funkcionarju odrečejo podporo, lahko je izključen iz poslanske skupine, ipd.) ali etična oziroma moralna odgovornost (javnost, mediji in politična skupnost) lahko ocenijo, da funkcionar ni ravnal v skladu z etičnimi, moralnimi ter pravnimi standardi. Navedena moralno etična načela in standarde ureja tudi Kodeks poslancev (v nadaljevanju Kodeks)4. Le ta velja za vse poslance, nespoštovanje načel kodeksa pa je tako za poslanca kot za Državni zbor nečastno. Skladno s kodeksom neetična ravnanja poslancev oziroma kršitve kodeksa obravnava Kolegij predsednika Državnega zbora na seji zaprti za javnost. Predlog za presojo kršitve kodeksa v obravnavo kolegiju predloži predsednik Državnega zbora ali podpredsednik Državnega zbora. Predlog in gradivo za odločanje je interne narave in ni dostopno javnosti. Kolegij s sklepom ugotovi, ali je bil kodeks kršen. Če ugotovi, da je bil kodeks kršen, izreče naslednje sankcije:
- opomin poslancu brez javne objave, če je šlo za manjšo kršitev;
- opomin poslancu z objavo na spletnih straneh Državnega zbora, če je šlo za hujšo kršitev;
- opomin poslancu z objavo na spletnih straneh Državnega zbora in razglasitvijo kršitve na naslednji seji Državnega zbora, če je poslanec hujšo kršitev ponavljal.
Kolegij ugotovi kršitve in izreče sankcije iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka, če izrek podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo dve tretjini vseh poslancev v Državnem zboru. Če pa funkcionar zavestno zavaja javnost z neresničnimi dejstvi, zlorabi položaj, pridobi protipravno korist ali pri ravnanju drugače krši zakon, pa v takih primerih lahko nastopijo tudi kazenska, prekrškovna ali druge pravne oblike odgovornosti.
V Sloveniji poslanec tudi ni izvzet iz odgovornosti za sovražni govor, vendar je treba razlikovati med političnim govorom, poslansko imuniteto in kaznivim dejanjem po Kazenskem zakoniku. Najhujše oblike sovražnega govora so opredeljene v 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) – »Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.« Tako je kaznivo javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti do skupine oseb zaradi njihovih osebnih okoliščin (npr. narodnosti, rase, vere, spola, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja itd.), če so izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji. Za takšno dejanje je predpisana kazen zapora.
Politične in disciplinske posledice
Izjava, ki ima naravo sovražnega govora, pa ne gre za kaznivo dejanje lahko povzroči:
• obsodbo javnosti,
• sankcije znotraj poslanske skupine ali stranke,
• disciplinske ukrepe v okviru poslovnika Državnega zbora,
• morebitne civilnopravne zahtevke, če izjava poseže v čast, dobro ime ali druge osebnostne pravice.
Poslanska imuniteta
Poslanci skladno z 83. členom Ustave RS sicer uživajo določeno poslansko imuniteto, vendar ta ne pomeni, da ne morejo biti kazensko preganjani. Za začetek kazenskega postopka proti poslancu so lahko potrebni posebni postopki v skladu z ustavnimi in parlamentarnimi pravili. Imuniteta ni absolutna zaščita pred odgovornostjo za kazniva dejanja.
V Sloveniji se torej poslanca zaradi neetičnega ravnanja, moralnih kršitev ali sovražnega govora ne more odpoklicati. Takšne kršitve lahko povzročijo politične ali kazenske posledice, ne pa neposrednega odpoklica iz funkcije.
Za uvedbo odpoklica poslancev bi bilo treba spremeniti ustavno ureditev in volilno zakonodajo, saj trenutni sistem temelji na načelu svobodnega poslanskega mandata, za kar pa je poleg potrebnega širšega družbenega konsenza potrebna tudi ⅔ večina v državnem zboru.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
1Ustava Republike Slovenije (URS) (PISRS)
2Zakon o poslancih (ZPos) (PISRS)
39. člen - Zakon o poslancih (ZPos) (PISRS)
4Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije