Vzpostavitev evropske baze na luni pod vodstvom Republike Slovenije
Z navezavo na dediščino Potočnik Noordung Hermana ter obstoječih pionirjev na področju vesoljskih tehnologij lahko Slovenija prispeva k oblikovanju nove faze evropske tehnološke in raziskovalne prisotnosti v vesolju. Morda je prav ta projekt tisti, ki bo politično združil Slovence tako kot projekt osamosvojitve.
Predlagam, da Republika Slovenija vodi vzpostavitev evropsko koordiniranega, trajnostnega operativno-raziskovalnega vozlišča na Luni, v sinergiji z Evropsko vesoljsko agencijo, zainteresiranimi državami članicami EU in Evropsko komisijo, ter v okviru obstoječih in nastajajočih finančnih in razvojnih instrumentov Evropske unije.
Projekt naj se strateško umešča v kontekst pospešene globalne dinamike raziskovanja Lune, kjer Združene države Amerike (prek Artemis program) in Kitajska vzpostavljata dolgoročno prisotnost, medtem ko Evropska unija potrebuje konkurenčen, a bolj integriran, tehnološko suveren pristop.
Predlagana pobuda je skladna z (1) Strategijo digitalne preobrazbe Republike Slovenije, (2) Slovensko industrijsko strategijo, (3) Strategijo pametne specializacije (S5) ter nacionalnimi usmeritvami na področju raziskav, razvoja in inovacij,
na evropski ravni pa z pobudo STEP platforma za krepitev kritičnih tehnologij in programi, kot so Obzorje Evropa, Digitalna Evropa in drugimi mehanizmi za tehnološko suverenost EU. Projekt neposredno naslavlja ključna področja STEP (napredne tehnologije, globoke tehnološke inovacije, odpornost dobavnih verig) ter omogoča sinergijsko črpanje sredstev.
Konceptualni in tehnološki okvir vzpostavitve vozlišča temelji na modularni, postopno razširljivi infrastrukturi z visoko stopnjo avtomatizacije, ki vključuje (1) robotsko inicialno postavitev infrastrukture, (2) postopno nadgradnjo v stalno operativno prisotnost, (3) integracijo znanstvenih, industrijskih in demonstracijskih funkcij, (4) porabo lokalnih luninih virov.
Slovenija lahko nastopa kot povezovalni člen med raziskovalnim sektorjem in industrijo, z vključevanjem domačih podjetij na področjih (1) naprednih merilnih in diagnostičnih sistemov (npr. Dewesoft kot eden izmed relevantnih ponudnikov), (2) elektronike, senzorike in vgrajenih sistemov, (3) materialov in lahkih struktur, (4) robotike in avtomatizacije, (5)podatkovnih tehnologij in umetne inteligence. Tak pristop omogoča vključevanje slovenskih podjetij v evropske in globalne dobavne verige visoke dodane vrednosti.
Predlagan projekt prispeva k (1) zmanjševanju tehnološke odvisnosti Evropske unije, (2) vzpostavitvi lastnih standardov in operativnih zmogljivosti, (3) dolgoročni prisotnosti EU v cislunarnem prostoru, ter krepitvi konkurenčnega položaja EU v razmerju do Združenih držav Amerike in Kitajske.
Zaključek: Predlagani projekt predstavlja strateško priložnost za Republiko Slovenijo, da v okviru Evropske unije prevzame vidno, povezovalno vlogo na področju naprednih vesoljskih tehnologij, ob hkratnem krepitvi nacionalnega inovacijskega ekosistema in dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva.