Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Vzpostavitev celostne, medsebojno povezljive, pomensko usklajene državne podatkovno-storitvene infrastrukture za podporo naprednim industrijskim vrednostnim verigam

509 OGLEDOV 20 KOMENTARJEV

Predlagam vzpostavitev večplastnega, celovito usklajenega in praviloma vodenega sistema, ki omogoča povezovanje, usklajevanje in skupno uporabo podatkov, digitalnih predstavitev realnih sistemov ter naprednih analitičnih postopkov v okviru sodobnih industrijskih okolij.

Predlagani sistem temelji na načelih vgrajene povezljivosti, sestavljivosti in zaupanja brez osrednjega posrednika, pri čemer omogoča delovanje porazdeljenih podatkovnih okolij, kjer udeleženci ohranjajo nadzor nad lastnimi podatki ter pogoji njihove uporabe.

Osnovni gradniki sistema:

- Pomenski sloj: vzpostavitev enotnih pomenov podatkov z uporabo formalnih opisov in pravil, ki omogočajo razumevanje podatkov med različnimi sistemi in deležniki.

- Porazdeljena podatkovna infrastruktura: omogočanje varne izmenjave podatkov med organizacijami z uporabo preverljivih digitalnih identitet in natančno določenih pravil dostopa.

- Dogodkovno usmerjen povezovalni sloj: obdelava podatkovnih tokov v realnem času z uporabo porazdeljenih zapisov dogodkov in časovno ločenih procesov.

- Porazdeljena obdelava (rob–oblak kontinuum): izvajanje obdelave podatkov tako na viru kot v osrednjih sistemih, z namenom zmanjšanja zakasnitev in povečanja odzivnosti.

- Napredni analitični sloj: uporaba samoučečih se modelov za napovedovanje, optimizacijo in podporo odločanju.

Digitalne predstavitve sistemov: vzpostavitev digitalnih modelov fizičnih procesov, ki omogočajo simulacijo, spremljanje in izboljševanje delovanja.

Prečne podporne zmogljivosti:

- upravljanje pravil in skladnosti neposredno v programski kodi,

- celovito spremljanje delovanja sistema (sledljivost, meritve, zaznavanje odstopanj),

- zagotavljanje odpornosti sistema na motnje z uporabo samopopravljivih mehanizmov,

- beleženje in preverjanje podatkovnih izmenjav z nespremenljivimi zapisi (kjer je smiselno).

Pričakovani učinki:

- izboljšana učinkovitost in prilagodljivost industrijskih procesov,

- boljše odločanje na podlagi podatkov v realnem času,

- zmanjšanje razdrobljenosti digitalnih rešitev,

- večja odpornost dobavnih verig in sistemov.

Način izvedbe:

Predlagam postopno uvajanje preko pilotnih projektov v ključnih gospodarskih panogah, ob sodelovanju države, gospodarstva in raziskovalnih ustanov, ter z uporabo evropskih finančnih virov.

Vrednost vzpostavitve ne sme presegati 1.325.000,00 EUR, ker so za takšno vrednost celostno, medsebojno povezljivo, pomensko usklajeno državno podatkovno-storitveno infrastrukturo za podporo naprednim industrijskim vrednostnim verigam na Danskem, na Norveškem pa sto tisoč EUR več. Nujno potrebno povezati z Mariborskim superračunalnikom, ker se s tem konkretno zniža stroške vzpostavitve. Če bo dražje ali če bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo spisalo, da vzpostavitev za takšna sredstva ni mogoča (lahko napišejo, da je vzpostavitev nepotrebna😂🤣😂), potem vemo v katerem grmu tiči zajec.

82 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G Gaveri 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 6. 2026

Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo

Zahvaljujemo se vam za posredovano pobudo. Pobuda naslavlja več pomembnih področij sodobne digitalne preobrazbe gospodarstva, zlasti varno izmenjavo podatkov med organizacijami, uporabo digitalnih dvojčkov, semantično usklajevanje podatkov, napredno analitiko, umetno inteligenco, robno in oblačno računalništvo ter uporabo superračunalniških zmogljivosti. Gre za področja, ki so pomembna za večjo konkurenčnost gospodarstva, učinkovitejše odločanje, optimizacijo industrijskih procesov in odpornost dobavnih verig. 

Predlagani celoviti podatkovni ekosistem za industrijo je soroden z aktualnimi evropskimi razvojnimi usmeritvami na področju podatkovnih prostorov, tako da določene nastavke v državi že imamo vzpostavljene. Bi pa pobuda vsekakor zahtevala ustrezne strateške, organizacijske in zakonodajne pogoje ter znatne kadrovske in finančne vire, ob tem pa stalno partnersko sodelovanje z gospodarstvom kot glavnim koristnikom predlaganega sistema.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo navedena področja že naslavlja v okviru več obstoječih in načrtovanih aktivnosti. Posebej izpostavljamo Slovensko tovarno umetne inteligence – SLAIF, ki predstavlja pomemben strateški projekt na področju razvoja, testiranja in uporabe umetne inteligence. Projekt povezuje superračunalniške zmogljivosti, raziskovalne organizacije, gospodarstvo in javni sektor ter bo namenjen podpori razvoju in uporabi rešitev umetne inteligence v Sloveniji. Pri tem je pomembna tudi navezava na obstoječe in prihodnje superračunalniške zmogljivosti v Mariboru.

Hkrati ugotavljamo, da je pobuda zasnovana širše od same vzpostavitve infrastrukture za umetno inteligenco in superračunalništvo. Nanaša se tudi na vprašanja podatkovnih prostorov, pravil dostopa do podatkov, interoperabilnosti, upravljanja podatkov med različnimi organizacijami, digitalnih dvojčkov in povezovanja industrijskih vrednostnih verig. Ti elementi se lahko smiselno povezujejo s projektom SLAIF, evropskimi podatkovnimi prostori, evropskimi digitalnimi inovacijskimi stičišči in drugimi pobudami na področju digitalne preobrazbe gospodarstva, niso pa nujno v celoti rešeni z enim samim projektom.

Komentarji