Pobuda za revizijo izvajanja skupne zunanje in energetske politike ter zaščito nacionalnih gospodarskih interesov Republike Slovenije
1. Uvod in pravna podlaga
Republika Slovenija, sklicujoč se na svojo Ustavo (zlasti 3.a člen) in člen 48 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), vlaga pobudo za ponovno preučitev sektorskih omejitev, ki neposredno škodujejo energetski varnosti in gospodarski stabilnosti države. Slovenija poudarja, da je primarni namen Unije zagotavljanje blaginje njenih državljanov skozi prosti trg, ne pa zmanjševanje njihovega življenjskega standarda zaradi geopolitičnih odločitev tretjih držav.
2. Utemeljitev nacionalnega interesa
Trenutna ureditev sankcij in omejitev uvoza energentov (nafta, plin) povzroča:
• Asimetrično obremenitev: Slovenska gospodinjstva in industrija plačujejo nesrazmerno visoko ceno energije v primerjavi z globalnimi tekmeci (npr. ZDA, Kitajska).
• Izgubo konkurenčnosti: Visoki stroški energentov povzročajo inflacijo, ki neposredno spodkopava slovensko izvozno gospodarstvo.
• Ogrožanje socialne države: Slovenija kot suverena država ne more dopustiti, da bi zunanjepolitične usmeritve EU ogrozile osnovno preživetje in socialno varnost njenih državljanov.
3. Zahteve Republike Slovenije
Slovenija zahteva takojšnjo obravnavo naslednjih točk:
• Uvedba izjeme (Opt-out): Slovenija zahteva pravico do bilateralnih pogajanj in nakupa energentov (vključno z rusko nafto in plinom) po tržnih cenah, dokler EU ne zagotovi cenovno primerljivih alternativ.
• Vrnitev k načelu soglasja: Nasprotujemo širitvi odločanja s kvalificirano večino na področja, ki neposredno vplivajo na nacionalno energetsko mešanico in davčno politiko.
• Prioriteta Ustave RS: Slovenija ponovno potrjuje, da so odločitve organov EU sprejemljive le, dokler ne kršijo ustavnih načel o blaginji in suverenosti slovenskega ljudstva.
4. Predlog ukrepov
Če v roku [npr. 6 mesecev] ne pride do uskladitve, si Slovenija pridržuje pravico do:
• Uporabe veta pri vseh prihodnjih paketih sankcij.
• Uveljavitve nacionalne zakonodaje, ki bo omogočila neposreden uvoz strateških surovin v skladu z nacionalno varnostno strategijo.
Zaključek:
Slovenija ostaja zavezana ideji prostega trga in evropskega sodelovanja, vendar zavrača preobrazbo EU v centralizirano entiteto, ki deluje na škodo svojih manjših članic. Naša dolžnost do državljanov Slovenije je nadrejena birokratskim direktivam.