2. 6. 2026
Odziv Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za digitalno preobrazbo
Pravna ureditev splošnega upravnega postopka v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.; v nadaljevanju: ZUP), zaradi prilagajanja različnim naslovnikom omogoča več načinov elektronskega vročanja in sicer: (i) v varni elektronski predal, (ii) v drug (»navadni«) elektronski predal s seznanitvijo in SMS/MMS potrditvijo in (iii) s seznanitvijo, ki temelji na vložitvi dokumenta v »navadni« elektronski predal. Že na normativni ravni je predvideno, da se elektronsko vročanje v upravnih postopkih opravlja le preko enotnega informacijskega sistema (prvi odstavek 86.a člena ZUP), zato organi, ki odločajo upravnih zadevah, ne vzpostavljajo svojih informacijskih sistemov za potrebe elektronskega vročanja. Na ta način je bilo od leta 2022 dalje opravljenih cca. 1,2 milijona vročitev.
Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 85/25) je veljalo, da se elektronsko vročanje opravlja le v primerih, ko naslovnik neposredno ali posredno soglaša s tovrstnim načinom vročanja. Zakonska sprememba je vzpostavila obvezno elektronsko vročanje v varne elektronske predale poslovnim subjektom - poleg pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, tudi državnim organom in samoupravnim lokalnim skupnostim. Po izteku prehodnega obdobja, v katerem bodo vzpostavljeni vsi potrebni tehnični pogoji, bo omenjenim subjektom zagotovljen »državni« varni elektronski predal v prej omenjenem enotnem informacijskem sistemu, kamor se bodo vročali dokumenti, izdani v upravnem postopku. Zakon sicer omogoča, da bodo poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije registrirali in uporabljali tudi drug varen elektronski predal za namen vročanja v upravnih postopkih, ki ga bodo odprli pri zunanjem ponudniku z dovoljenjem za vročanje po elektronski poti (gl. 86. do 86.c člen Uredbe o upravnem poslovanju, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.).
Menimo, da zgoraj pojasnjena splošna ureditev elektronskega vročanja v upravnih zadevah po ZUP preprečuje v pobudi izpostavljeno »parcialnost urejanja« in s tem povezano neučinkovitost ter stroške razvoja različnih informacijskih sistemov, pri čemer ponovno izpostavljamo pravilo iz prvega odstavka 86.a člena ZUP, da se elektronsko vročanje v upravnih postopkih opravlja le preko (že razvitega in delujočega) enotnega informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
Ker se pobuda pretežno nanaša na vzpostavitev varnih elektronskih predalov fizičnim osebam, je treba izpostaviti, da ZUP za slednje ne predvideva obveznega elektronskega vročanja. Z obveznim elektronskim vročanje bi določenim skupinam oseb, zaradi njihovih osebnih lastnosti (digitalne pismenosti, tehnične opreme ipd.), lahko onemogočil varstvo njihovega pravnega položaja in posegel v ustavnopravna jamstva poštenega postopka, zato je nujno slediti njihovi volji za elektronsko poslovanje. Za fizične osebe, ki so pripravljene elektronsko poslovati z državo, pa ZUP omogoča, kot pojasnjeno že zgoraj, več zakonitih načinov elektronskega vročanja dokumentov, s čimer fizičnim osebam na normativni ravni omogoča široko uporabo elektronskih poti pri poslovanju z državo. Kot korak v smeri širjenja elektronskega poslovanja tako štejemo tudi zakonite možnosti elektronskega vročanja preko SMS/MMS potrditve in uporabe »navadnih« elektronskih predalov, čeprav zaradi vsebine dokumentov nista vedno uporabni. V zvezi s tem je treba tudi upoštevati, da ZUP določa splošna pravila upravnega postopka. Če so na posameznih specifičnih upravnih področjih izkazane realne možnosti in potrebe za izključno elektronsko vročanje dokumentov fizičnim osebam v teh postopkih (npr. glede na strukturo fizičnih oseb, ki so lahko nosilci pravic, obveznosti ali pravnih koristi v teh specifičnih postopkih), je zato smiselno, da te posebnosti uredi področni zakon.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo upravlja skupno rešitev za elektronsko vročanje, v katero je vključenih že skoraj 450 javnih institucij, seznam je dostopen na spletni strani: Seznam-vkljucenih-organov-v-sistem-elektronskega-vrocanja-ZUP-v1.68.xlsx
Vsem državljanom je na voljo brezplačni varni elektronski predal prek portala eUprava.gov.si, lahko pa izberejo tudi varni elektronski predal zunanjih ponudnikov, ki jih trenutno zagotavljata podjetji EIUS in Pošta Slovenije.
V letu 2025 so institucije elektronsko vročile 431.552 pošiljk v skladu z zakonodajo za upravno poslovanje in 27.490 v skladu z zakonodajo o pravdnem postopku.
V zvezi z izpostavljeno problematiko sklepno menimo, da je treba fizične osebe predvsem prepričati v prednosti elektronskega poslovanja in jim hkrati zagotoviti tehnične možnosti, kot je na primer nova osebna izkaznica z digitalno identiteto, mobilna aplikacija eOSebna, rešitev smsPASS, brezplačna uporaba varnega elektronskega predala na portalu eUprava ter možnost registracije elektronskega naslova za vročanje v registru stalnega prebivalstva. Napotila za uporabo različnih tehničnih možnosti pri elektronskem poslovanju in možnosti za prijavo najdete na strani: