Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Obvezna sterilizacija in kastracija lastniških mačk z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja

1342 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Predlagam dopolnitev Zakona o zaščiti živali, s katero bi se uvedla obvezna sterilizacija oziroma kastracija lastniških mačk, ki imajo nenadzorovan, prost dostop do zunanjega okolja.

Namen ukrepa je zmanjšati število nezaželenih legel, zapuščenih in prostoživečih mačk ter obremenjenost zavetišč.

Predlagana ureditev bi konkretizirala že obstoječo zakonsko obveznost skrbnikov živali iz 11. člena Zakona o zaščiti živali, da preprečujejo rojstvo nezaželenih živali ter prispevala k zmanjšanju populacije mačk v Sloveniji.

Učinkovitost in nujnost ukrepa bi se lahko po določenem obdobju strokovno ovrednotili in po potrebi bi se ukrep lahko prilagodil.

1. Problem

V Sloveniji se že vrsto let soočamo s prevelikim številom nezaželenih mačjih mladičev, preobremenjenimi zavetišči ter številnimi zapuščenimi in prostoživečimi mačkami.

Po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenska zavetišča letno sprejmejo skoraj 10.000 mačk, kar močno presega njihove kapacitete (Vir: UVHVVR/gov.si, marec 2026).

Del te populacije izvira iz lastniških mačk s prostim, nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja, kjer lahko prihaja do nekontroliranega razmnoževanja. Povečevanje populacije lastniških mačk na posameznem območju prispeva k širjenju populacije na nova območja, saj živali zaradi teritorialnega vedenja iščejo nove življenjske prostore. Nadzor razmnoževanja v tej skupini bi pomembno prispeval k zmanjšanju populacije, preprečil trpljenje živali ter dolgoročno razbremenil zavetišča in lokalne skupnosti.

Približno 60 % sprejetih mačk je prostoživečih, ki jih zavetišče po sterilizaciji ali kastraciji vrne v okolje. Le približno 20 % mačk hitro najde nov dom, veliko število pa ostane v dolgotrajni oskrbi (Vir: UVHVVR/gov.si, marec 2026).

Reševanje problematike zapuščenih in prostoživečih mačk je pogosto v veliki meri odvisno od dela prostovoljcev in društev za zaščito živali, saj je v nekaterih občinah izvajanje nalog, povezanih z odlovom, oskrbo in zdravljenjem teh živali zaradi organizacijskih in finančnih omejitev v praksi oteženo. Po podatkih iz članka na portalu Dom in vrt, kar 56 občin nima sklenjenih pogodb z nobenim zavetiščem, kar pomeni, da ne zagotavljajo oskrbe zapuščenih živali (Dominvrt.si/Dejstva, januar 2025).

Zgolj ozaveščanje lastnikov se je izkazalo kot premalo učinkovito za dolgoročno reševanje tega problema.

2. Predlagana rešitev

Predlagam, da se v Zakon o zaščiti živali uvede določba, po kateri bi:

• morale biti vse lastniške mačke z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja (prosto gibanje izven nadzora skrbnika) obvezno sterilizirane oziroma kastrirane,

• obveznost veljala po dopolnjenem določenem starostnem obdobju živali (na primer po dopolnjenem 4-6 mesecu starosti),

• izjema veljala za registrirane vzreditelje ter za živali z veterinarsko utemeljenimi zdravstvenimi razlogi.

Ukrepi se ne bi nanašali na mačke, ki živijo izključno v notranjih prostorih in nimajo nenadzorovanega dostopa do zunanjega okolja.

Predlagam tudi prehodno obdobje 12-24 mesecev, v katerem bi lastniki lahko uredili potrebne veterinarske posege, država in občine pa bi v tem času lahko dodatno okrepile ozaveščanje ter po potrebi omogočile subvencionirane sterilizacije in kastracije. Tak pristop bi zmanjšal finančno breme za lastnike in spodbudil širše izvajanje ukrepa.

Nadzor nad izvajanjem ukrepa bi se lahko izvajal v okviru že obstoječega sistema veterinarskega nadzora, na primer ob veterinarskih pregledih, registraciji živali in na podlagi prijav.

Namen ukrepa ni kaznovanje lastnikov, temveč zmanjšanje števila nezaželenih legel in zapuščenih mačk ter spodbujanje odgovornega lastništva živali.

3. Prednosti ukrepa

Takšna zakonska ureditev bi dolgoročno:

• zmanjšala število nezaželenih legel,

• zmanjšala populacijo zapuščenih in prostoživečih mačk,

• razbremenila zavetišča za živali,

• izboljšala zdravstveno stanje populacije mačk ter zmanjšala prenos bolezni in poškodb, povezanih s parjenjem in pretepi,

• spodbudila odgovorno lastništvo živali,

• prispevala k dolgoročni stabilizaciji populacije mačk v lokalnem okolju,

• zmanjšala stroške, ki jih občine in država namenjajo za oskrbo zapuščenih živali.

Sterilizacija in kastracija sta veterinarsko uveljavljena, varna in učinkovita ukrepa za nadzor populacije živali ter preprečevanje številnih bolezni in vedenjskih težav.

Preventivni ukrepi za nadzor razmnoževanja bi bili lahko dolgoročno učinkovitejši kot reševanje posledic v obliki zapuščenih živali.

Takšna ureditev bi tudi jasneje opredelila odgovornost lastnikov za nadzor razmnoževanja živali.

4. Podobne prakse v drugih državah

Podobna ureditev že obstaja v nekaterih evropskih državah, na primer v Avstriji in Belgiji.

Avstrija: V Avstriji je v okviru zakonodaje o zaščiti živali (Tierschutzgesetz), v podzakonski uredbi 2. Tierhaltungsverordnung, v Prilogi 1: Mindestanforderungen an die Haltung von Säugetieren, v § 10, odstavek 10 – Haltung von Katzen, določena obvezna kastracija mačk, ki imajo prost dostop do zunanjega okolja, z izjemo mačk, ki so namenjene vzreji (Vir: RIS - 2. Tierhaltungsverordnung, marec 2026).

Belgija: V Belgiji je zakonska obveza sterilizacije oziroma kastracije domačih mačk uvedena na ravni regij Flandrija (Vir: Gaia.be, december 2017), Bruselj in Valonija. V Bruslju morajo biti vse mačke, rojene po 1. 1. 2018 sterilizirane ali kastrirane pred dopolnjenim 6 mesecem starosti. Obvezna je tudi registracija v katID bazi (Vir: The Brussels Times, februar 2026).

V Bruslju je število živali, sprejetih v 9 zavetišč, padlo z 8.369 leta 2019 na 5.070 leta 2022, kar je približno 40% manj. Pri mačkah je bilo v teh zavetiščih leta 2022 sprejetih 2.833 živali, kar je bilo najmanj od leta 2015 (Vir: The Brussels Times, junij 2023).

5. Zaključek

Problem prevelike populacije mačk v Sloveniji je dolgoročen in sistemski, zato zahteva tudi sistemske rešitve.

Obstoječi podatki kažejo, da slovenska zavetišča letno sprejmejo skoraj 10.000 mačk, kar daleč presega njihove kapacitete. Izkušnje iz Belgije, kjer je po uvedbi obvezne sterilizacije število živali v zavetiščih padlo za 40 %, potrjujejo učinkovitost takšnega ukrepa.

Uvedba obvezne sterilizacije in kastracije lastniških mačk z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja je že uveljavljen in delujoč ukrep v drugih državah.

Predlagam, da pristojno ministrstvo prouči možnost dopolnitve Zakona o zaščiti živali v tej smeri in odpre strokovno ter javno razpravo o uvedbi takšnega ukrepa.

Viri

1. Vlada Republike Slovenije. (2026, 19. marec). Razmišljajte o mački: odločite se za posvojitev, ne nakup. Dostopno na: www.gov.si/novice/2026-03-19-razmisljajte-o-macki-odlocite-se-za-posvojitev-ne-nakup/

2. Dominvrt. (b.d.). Stanje v slovenskih zavetiščih je alarmantno. Dostopno na: www.dominvrt.si/zivali/tacke-niso-igracke/stanje-v-slovenskih-zavetiscih-je-alarmantno.html

3. Republik Österreich. (b.d.). Bundesnormen – Gesetzesnummer 20003860. Dostopno na: ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe

4. GAIA. (b.d.). Flemish government mandates sterilization of cats. Dostopno na: www.gaia.be/en/news/flemish-government-mandates-sterilization-cats

5. The Brussels Times. (b.d.). Nearly 60,000 cats sterilised in Brussels since new rules introduced. Dostopno na: www.brusselstimes.com/brussels/1963692/nearly-60000-cats-sterilised-in-brussels-since-new-rules-introduced

6. The Brussels Times. (b.d.). Cats in Brussels: sterilisation and identification law strengthened. Dostopno na: www.brusselstimes.com/belgium/570069/cats-in-brussels-sterilisation-and-identification-law-strengthened

95 glasov

29 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Ž Živa321 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 5. 2026

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Veljavna ureditev
Zakon o zaščiti živali že sedaj določa splošno odgovornost skrbnika hišne živali za preprečevanje rojstva nezaželenih živali. V skladu z 11. členom Zakona o zaščiti živali mora skrbnik hišne živali z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po zakonu. 

Z navedeno določbo je odgovornost skrbnika že vzpostavljena, vendar zakon trenutno ne določa splošne obvezne sterilizacije ali kastracije vseh lastniških mačk, ki imajo prost oziroma nenadzorovan dostop do zunanjega okolja. Skrbnik lahko obveznost preprečevanja nezaželenih rojstev izpolni na različne načine, med drugim z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo.

Z novelo Zakona o zaščiti živali je bila uvedena pomembna dodatna sistemska rešitev, in sicer obvezno označevanje in registracija lastniških mačk. Določba se začne uporabljati 1. januarja 2027, v prehodnem obdobju pa država sofinancira stroške označitve. Namen te ureditve je izboljšati sledljivost lastniških mačk, olajšati vračanje izgubljenih živali lastnikom, zmanjšati zapuščanje živali in vzpostaviti boljše podatkovne podlage za nadaljnje ukrepe na področju odgovornega lastništva mačk. 

Analiza predloga
Predlog naslavlja dejanski in dolgotrajen problem velikega števila nezaželenih mačjih mladičev, zapuščenih mačk, prostoživečih mačk ter posledično obremenjenosti zavetišč, občin, društev za zaščito živali in veterinarskih organizacij.

Ministrstvo se strinja, da je nenadzorovano razmnoževanje lastniških mačk, ki imajo prost dostop do zunanjega okolja, eden izmed pomembnih dejavnikov, ki prispeva k povečevanju populacije zapuščenih in prostoživečih mačk. Sterilizacija in kastracija sta veterinarsko uveljavljena ukrepa za preprečevanje nezaželenega razmnoževanja in lahko pomembno prispevata k zmanjševanju števila nezaželenih legel, zmanjšanju pritiska na zavetišča ter izboljšanju zdravstvenega stanja populacije in dobrobiti mačk.

Predlog je skladen z usmeritvijo veljavnega 11. člena Zakona o zaščiti živali, saj bi pomenil konkretizacijo že obstoječe dolžnosti skrbnika, da prepreči rojstvo nezaželenih živali. Ob tem je treba poudariti, da bi uvedba obvezne sterilizacije oziroma kastracije lastniških mačk z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja pomenila dodatno zakonsko obveznost za lastnike živali. Tak ukrep mora biti zato predhodno strokovno, pravno in izvedbeno natančno pripravljen, predvsem pa mora temeljiti na že vzpostavljenem in delujočem sistemu označevanja in registracije lastniških mačk.

Predpogoj za učinkovito izvajanje morebitne obvezne sterilizacije oziroma kastracije je uspešna uvedba obveznega označevanja in registracije lastniških mačk, ki se začne uporabljati 1. januarja 2027. Šele ko bo ta ukrep v praksi vzpostavljen in bodo lastniške mačke sledljive v Centralnem registru hišnih živali, bo mogoče realno oceniti, kako bi bilo mogoče dodatno obveznost sterilizacije oziroma kastracije učinkovito izvajati, nadzirati in evidentirati.

Mnenje o primernosti predloga
Ukrep obvezne sterilizacije oziroma kastracije lastniških mačk je bil v preteklosti že večkrat izpostavljen tudi v okviru zakonodajnih postopkov in predlagan s strani dela veterinarske stroke ter organizacij za zaščito živali. Vendar do njegove uveljavitve ni prišlo predvsem zaradi težav pri praktičnem izvajanju in nadzoru take obveznosti v razmerah, ko lastniške mačke niso bile obvezno označene in registrirane. Brez zanesljive sledljivosti lastniških mačk bi bilo namreč težko ugotoviti, katera žival je lastniška, kdo je njen skrbnik, ali ima žival nenadzorovan dostop do zunanjega okolja in ali je bila obveznost sterilizacije oziroma kastracije izpolnjena.

Ministrstvo meni, da je predlog sicer primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar je nadzor nad obvezno sterilizacijo oziroma kastracijo brez predhodno vzpostavljene sledljivosti lastniških mačk v praksi nezanesljiv in težko izvedljiv. Zato ministrstvo ocenjuje, da je morebitna uvedba takega ukrepa smiselna šele kot naslednji korak po začetku uporabe obveznega označevanja in registracije lastniških mačk ter po prvi oceni izvajanja tega ukrepa v praksi.

Nadaljnji koraki
Po uspešni uvedbi obveznega označevanja in registracije lastniških mačk (in po prvi oceni izvajanja ukrepa sledljivosti v praksi), bo mogoče začeti strokovno pripravo morebitne dopolnitve zakonodaje. V tej fazi bo treba natančno opredeliti zlasti naslednja odprta vprašanja:

  • katere mačke bi bile zajete z obveznostjo, zlasti kaj pomeni nenadzorovan dostop do zunanjega okolja;

  • kako bi se v praksi ugotavljalo, da ima mačka tak dostop;

  • pri kateri starosti bi morala biti žival sterilizirana oziroma kastrirana;

  • katere izjeme bi bile dopustne, zlasti za registrirano vzrejo in za primere, ko poseg iz veterinarsko utemeljenih zdravstvenih razlogov ni primeren;

  • kako bi se izpolnitev obveznosti evidentirala v Centralnem registru hišnih živali;

  • kako bi se uredilo razmerje med obveznim označevanjem mačk in morebitno obvezno sterilizacijo oziroma kastracijo;

  • kakšno prehodno obdobje bi bilo potrebno za lastnike;

  • ali bi bile potrebne oblike sofinanciranja za socialno ranljive lastnike oziroma za območja z izrazito problematiko zapuščenih in prostoživečih mačk;

  • kdo bi izvajal nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti;

  • kakšne sankcije bi bile sorazmerne in izvedljive;

  • kako bi se preprečilo, da ukrep ne bi povzročil nasprotnega učinka, na primer povečanega zapuščanja neoznačenih ali nesteriliziranih mačk.

Brez predhodno vzpostavljene sledljivosti lastniških mačk bi bil nadzor nad obvezno sterilizacijo oziroma kastracijo v praksi nezanesljiv in težko izvedljiv. Zato ministrstvo ocenjuje, da je morebitna uvedba takega ukrepa smiselna šele kot naslednji korak po začetku uporabe obveznega označevanja in registracije lastniških mačk ter po prvi oceni izvajanja tega ukrepa v praksi.

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si