Obvezna sterilizacija in kastracija lastniških mačk z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja
Predlagam dopolnitev Zakona o zaščiti živali, s katero bi se uvedla obvezna sterilizacija oziroma kastracija lastniških mačk, ki imajo nenadzorovan, prost dostop do zunanjega okolja.
Namen ukrepa je zmanjšati število nezaželenih legel, zapuščenih in prostoživečih mačk ter obremenjenost zavetišč.
Predlagana ureditev bi konkretizirala že obstoječo zakonsko obveznost skrbnikov živali iz 11. člena Zakona o zaščiti živali, da preprečujejo rojstvo nezaželenih živali ter prispevala k zmanjšanju populacije mačk v Sloveniji.
Učinkovitost in nujnost ukrepa bi se lahko po določenem obdobju strokovno ovrednotili in po potrebi bi se ukrep lahko prilagodil.
1. Problem
V Sloveniji se že vrsto let soočamo s prevelikim številom nezaželenih mačjih mladičev, preobremenjenimi zavetišči ter številnimi zapuščenimi in prostoživečimi mačkami.
Po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenska zavetišča letno sprejmejo skoraj 10.000 mačk, kar močno presega njihove kapacitete (Vir: UVHVVR/gov.si, marec 2026).
Del te populacije izvira iz lastniških mačk s prostim, nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja, kjer lahko prihaja do nekontroliranega razmnoževanja. Povečevanje populacije lastniških mačk na posameznem območju prispeva k širjenju populacije na nova območja, saj živali zaradi teritorialnega vedenja iščejo nove življenjske prostore. Nadzor razmnoževanja v tej skupini bi pomembno prispeval k zmanjšanju populacije, preprečil trpljenje živali ter dolgoročno razbremenil zavetišča in lokalne skupnosti.
Približno 60 % sprejetih mačk je prostoživečih, ki jih zavetišče po sterilizaciji ali kastraciji vrne v okolje. Le približno 20 % mačk hitro najde nov dom, veliko število pa ostane v dolgotrajni oskrbi (Vir: UVHVVR/gov.si, marec 2026).
Reševanje problematike zapuščenih in prostoživečih mačk je pogosto v veliki meri odvisno od dela prostovoljcev in društev za zaščito živali, saj je v nekaterih občinah izvajanje nalog, povezanih z odlovom, oskrbo in zdravljenjem teh živali zaradi organizacijskih in finančnih omejitev v praksi oteženo. Po podatkih iz članka na portalu Dom in vrt, kar 56 občin nima sklenjenih pogodb z nobenim zavetiščem, kar pomeni, da ne zagotavljajo oskrbe zapuščenih živali (Dominvrt.si/Dejstva, januar 2025).
Zgolj ozaveščanje lastnikov se je izkazalo kot premalo učinkovito za dolgoročno reševanje tega problema.
2. Predlagana rešitev
Predlagam, da se v Zakon o zaščiti živali uvede določba, po kateri bi:
• morale biti vse lastniške mačke z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja (prosto gibanje izven nadzora skrbnika) obvezno sterilizirane oziroma kastrirane,
• obveznost veljala po dopolnjenem določenem starostnem obdobju živali (na primer po dopolnjenem 4-6 mesecu starosti),
• izjema veljala za registrirane vzreditelje ter za živali z veterinarsko utemeljenimi zdravstvenimi razlogi.
Ukrepi se ne bi nanašali na mačke, ki živijo izključno v notranjih prostorih in nimajo nenadzorovanega dostopa do zunanjega okolja.
Predlagam tudi prehodno obdobje 12-24 mesecev, v katerem bi lastniki lahko uredili potrebne veterinarske posege, država in občine pa bi v tem času lahko dodatno okrepile ozaveščanje ter po potrebi omogočile subvencionirane sterilizacije in kastracije. Tak pristop bi zmanjšal finančno breme za lastnike in spodbudil širše izvajanje ukrepa.
Nadzor nad izvajanjem ukrepa bi se lahko izvajal v okviru že obstoječega sistema veterinarskega nadzora, na primer ob veterinarskih pregledih, registraciji živali in na podlagi prijav.
Namen ukrepa ni kaznovanje lastnikov, temveč zmanjšanje števila nezaželenih legel in zapuščenih mačk ter spodbujanje odgovornega lastništva živali.
3. Prednosti ukrepa
Takšna zakonska ureditev bi dolgoročno:
• zmanjšala število nezaželenih legel,
• zmanjšala populacijo zapuščenih in prostoživečih mačk,
• razbremenila zavetišča za živali,
• izboljšala zdravstveno stanje populacije mačk ter zmanjšala prenos bolezni in poškodb, povezanih s parjenjem in pretepi,
• spodbudila odgovorno lastništvo živali,
• prispevala k dolgoročni stabilizaciji populacije mačk v lokalnem okolju,
• zmanjšala stroške, ki jih občine in država namenjajo za oskrbo zapuščenih živali.
Sterilizacija in kastracija sta veterinarsko uveljavljena, varna in učinkovita ukrepa za nadzor populacije živali ter preprečevanje številnih bolezni in vedenjskih težav.
Preventivni ukrepi za nadzor razmnoževanja bi bili lahko dolgoročno učinkovitejši kot reševanje posledic v obliki zapuščenih živali.
Takšna ureditev bi tudi jasneje opredelila odgovornost lastnikov za nadzor razmnoževanja živali.
4. Podobne prakse v drugih državah
Podobna ureditev že obstaja v nekaterih evropskih državah, na primer v Avstriji in Belgiji.
Avstrija: V Avstriji je v okviru zakonodaje o zaščiti živali (Tierschutzgesetz), v podzakonski uredbi 2. Tierhaltungsverordnung, v Prilogi 1: Mindestanforderungen an die Haltung von Säugetieren, v § 10, odstavek 10 – Haltung von Katzen, določena obvezna kastracija mačk, ki imajo prost dostop do zunanjega okolja, z izjemo mačk, ki so namenjene vzreji (Vir: RIS - 2. Tierhaltungsverordnung, marec 2026).
Belgija: V Belgiji je zakonska obveza sterilizacije oziroma kastracije domačih mačk uvedena na ravni regij Flandrija (Vir: Gaia.be, december 2017), Bruselj in Valonija. V Bruslju morajo biti vse mačke, rojene po 1. 1. 2018 sterilizirane ali kastrirane pred dopolnjenim 6 mesecem starosti. Obvezna je tudi registracija v katID bazi (Vir: The Brussels Times, februar 2026).
V Bruslju je število živali, sprejetih v 9 zavetišč, padlo z 8.369 leta 2019 na 5.070 leta 2022, kar je približno 40% manj. Pri mačkah je bilo v teh zavetiščih leta 2022 sprejetih 2.833 živali, kar je bilo najmanj od leta 2015 (Vir: The Brussels Times, junij 2023).
5. Zaključek
Problem prevelike populacije mačk v Sloveniji je dolgoročen in sistemski, zato zahteva tudi sistemske rešitve.
Obstoječi podatki kažejo, da slovenska zavetišča letno sprejmejo skoraj 10.000 mačk, kar daleč presega njihove kapacitete. Izkušnje iz Belgije, kjer je po uvedbi obvezne sterilizacije število živali v zavetiščih padlo za 40 %, potrjujejo učinkovitost takšnega ukrepa.
Uvedba obvezne sterilizacije in kastracije lastniških mačk z nenadzorovanim dostopom do zunanjega okolja je že uveljavljen in delujoč ukrep v drugih državah.
Predlagam, da pristojno ministrstvo prouči možnost dopolnitve Zakona o zaščiti živali v tej smeri in odpre strokovno ter javno razpravo o uvedbi takšnega ukrepa.
Viri
1. Vlada Republike Slovenije. (2026, 19. marec). Razmišljajte o mački: odločite se za posvojitev, ne nakup. Dostopno na: www.gov.si/novice/2026-03-19-razmisljajte-o-macki-odlocite-se-za-posvojitev-ne-nakup/
2. Dominvrt. (b.d.). Stanje v slovenskih zavetiščih je alarmantno. Dostopno na: www.dominvrt.si/zivali/tacke-niso-igracke/stanje-v-slovenskih-zavetiscih-je-alarmantno.html
3. Republik Österreich. (b.d.). Bundesnormen – Gesetzesnummer 20003860. Dostopno na: ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe
4. GAIA. (b.d.). Flemish government mandates sterilization of cats. Dostopno na: www.gaia.be/en/news/flemish-government-mandates-sterilization-cats
5. The Brussels Times. (b.d.). Nearly 60,000 cats sterilised in Brussels since new rules introduced. Dostopno na: www.brusselstimes.com/brussels/1963692/nearly-60000-cats-sterilised-in-brussels-since-new-rules-introduced
6. The Brussels Times. (b.d.). Cats in Brussels: sterilisation and identification law strengthened. Dostopno na: www.brusselstimes.com/belgium/570069/cats-in-brussels-sterilisation-and-identification-law-strengthened