Nenujni posegi ne smejo imeti prednosti pred osnovnim zdravljenjem

Odziv Ministrstva za zdravje

Javni zdravstveni sistem in s tem povezane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja temeljijo na medicinskih kriterijih in ne na osebnih preferencah posameznikov. Posegi, povezani s spremembo spola, so v mednarodnih medicinskih smernicah opredeljeni kot zdravljenje zdravstvenega stanja in ne kot estetska izbira posameznika. Jasna pravila o prioritetah so postavljena in temeljijo na strokovnih merilih za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ne na primerjavah med skupinami pacientov, ki imajo različna zdravstvena stanja in s tem različne potrebe, zato jih med seboj ni možno ne primerjati, ne rangirati.

Postopek operativne spremembe spola v Sloveniji vključuje več korakov, ki se začnejo s pridobitvijo diagnoze in nadaljujejo s postopki, potrebnimi za kirurški poseg:

1. Psihiatrična ocena strokovnjaka, ki je specializiran za spolno identiteto in traja približno dve leti.
2. Obravnava na interdisciplinarnem konziliju za potrditev spolne identitete pri Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, ki da soglasje k hormonski terapiji.
3. Hormonska terapija, ki pomaga pri fizičnih spremembah.
4. Življenje v novi spolni identiteti: pred operacijo je običajno, da oseba določen čas živi v svoji novi spolni identiteti (od enega do dveh let).
5. Kirurški poseg: ko so izpolnjeni vsi predpogoji, lahko oseba, če želi tudi fizično zamenjati spol, zaprosi za kirurški poseg.

Postopek spremembe spola je torej dolgotrajen proces, vezan na postavitev diagnoze po mednarodni klasifikaciji bolezni, operativni poseg pa del postopka zdravljenja, vendar šele, ko so izpolnjeni vsi predpogoji, kar traja več let.

Med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja storitve estetskih posegov ne sodijo, razen, če je poseg del zdravljenja po bolezni ali poškodbi ali če je glede na izvid ustreznega specialista potreben zaradi odprave funkcionalne prizadetosti organa, na katerem se poseg opravlja, ali posledične funkcionalne prizadetosti drugega organa.

Rekonstrukcijo dojk v Sloveniji zdravstveno zavarovanje torej krije le v primerih, ko je poseg medicinsko utemeljen – predvsem po zdravljenju raka dojke ali drugih bolezenskih stanj, ki povzročijo izgubo ali pomembno deformacijo dojke. Povečanje prsi pri spremembi spola praviloma ni del zdravljenja, ki ga plača ZZZS. V Sloveniji so pri medicinski tranziciji krite le tiste operacije, ki jih interdisciplinarni konzilij potrdi kot zdravljenje spolne disforije. To vključuje predvsem genitalne operacije in nekatere druge medicinsko nujne posege.