Izenačitev pokojninske in delovne dobe pri odmeri denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Trenutna zakonodaja (Zakon o urejanju trga dela) pri določanju pravice do denarnega nadomestila striktno upošteva "delovno dobo". To v praksi ustvarja neenakost med zavarovanci. Osebe, ki so si pokojninsko dobo pridobile na druge zakonite načine (npr. s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, dokupom dobe ali v določenih primerih prek starševstva), so ob izgubi zaposlitve v slabšem položaju kot tisti, ki so dobo nabirali izključno prek delovnega razmerja.
Čeprav so te osebe v sistem vplačevale prispevke ali jim država določena obdobja priznava kot relevantna za upokojitev, se ta ista doba pri nadomestilu za brezposelnost ne upošteva.Predlagam spremembo zakonodaje tako, da se kot kriterij za trajanje in odmero denarnega nadomestila namesto "delovne dobe" upošteva "pokojninska doba brez dokupa" ali celotna "zavarovalna doba".
S tem bi dosegli:
Enotnost sistema: Če država določeno obdobje prizna kot relevantno za izračun pokojnine, ni razloga, da ga ne bi priznala tudi pri pravicah iz naslova brezposelnosti.
Večjo socialno varnost: To bi koristilo predvsem starejšim delavcem, ki so morda imeli prekinitve v neposredni delovni dobi, a so si dobo uredili na druge načine. Utemeljitev in pričakovani učinki
Pravičnost: Zavarovanec, ki je samoplačnik prispevkov, vplačuje v isto blagajno kot zaposleni. Trenutna ureditev ga kaznuje, saj mu ti vplačani meseci ne povečujejo pravic v primeru brezposelnosti.
Spodbuda za urejeno zavarovanje: Če bi se pokojninska doba štela v celoti, bi bili posamezniki bolj motivirani, da si sami urejajo zavarovanje v obdobjih med dvema zaposlitvama.
Administrativna poenostavitev: ZPIZ in Zavod za zaposlovanje bi uporabljala enotnejše podatke o statusu posameznika. Predlagam spremembo zakonodaje tako, da se kot kriterij za trajanje in odmero denarnega nadomestila namesto "delovne dobe" upošteva "pokojninska doba brez dokupa" ali celotna "zavarovalna doba".