Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Forgot your password?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Dekriminalizacija prisluškovanja – za večjo informiranost med sosedi

517 OGLEDOV 18 KOMENTARJEV

Predlagam razmislek o spremembi zakonodaje na področju prisluškovanja. Namesto da zakon prisluhom strogo nasprotuje, bi jih lahko v določenih primerih celo spodbujal – seveda v duhu večje družbene transparentnosti.

V zadnjih tednih smo v Sloveniji lahko spremljali razprave o domnevnih posnetkih pogovorov politikov in drugih javnih oseb ter o dejavnosti tujih obveščevalnih struktur v Sloveniji. Po poročilih strokovnjakov naj bi se v državi pojavili tudi operativci izraelske zasebne obveščevalne agencije, ki deluje v številnih državah in je znana po prikritih operacijah ter snemanju pogovorov za naročnike. Če lahko takšne metode uporabljajo profesionalne obveščevalne agencije, se postavlja logično vprašanje: zakaj bi bili slovenski državljani prikrajšani za podobno raven informiranosti o svojem okolju?

Zato predlagam, da razmislimo o dekriminalizaciji prisluškovanja v vsakdanjem življenju. Prednosti takšne rešitve bi bile številne:

- državljani bi končno vedeli, kaj se pogovarjajo sosedje na balkonu,

- lažje bi preverili, ali sodelavec res dela od doma ali samo zaliva rože,

- družbena informiranost bi se močno povečala,

- slovenska tradicija radovednosti bi dobila pravno podlago.

Poleg tega bi tak ukrep zmanjšal občutek neenakosti: če lahko kompleksne mednarodne obveščevalne operacije snemajo pogovore in ustvarjajo posnetke, ki nato krožijo v javnosti, bi bilo pošteno, da imajo tudi državljani podobne možnosti za spremljanje dogajanja v svoji ulici ali bloku.

Za dodatno urejenost bi lahko uvedli tudi sistem »sosedskih obveščevalnih licenc«, kjer bi vsak državljan po kratkem spletnem tečaju dobil dovoljenje za osnovno prisluškovanje.

S tem bi Slovenija naredila velik korak naprej na področju participativne demokracije – kjer državljani ne samo volijo, ampak tudi aktivno poslušajo.

Hvala za razmislek.

47 glasov

46 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N Nadgrajena 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 7. 2026

Odziv Ministrstva za pravosodje

Glede na argumente iz obrazložitve predloga štejemo, da ni mišljeno prisluškovanje, ki vključuje samo poslušanja ter morebitnega ponavljanja slišanega ali zapisovanja slišanega ter razširjanja te vsebine, temveč da je mišljeno prisluškovanje z uporabo tehničnih sredstev za zvočno ali celo zvočno-slikovno snemanje ter shranjevanje in nadaljnje razširjanje teh posnetkov (tudi v smislu občasnega dokazovanja). 

Določbe o človekovih pravicah iz 37. člena (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) in 35. člena (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) ter delno tudi 34. člena (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Ustave Republike Slovenije1 prepovedujejo protiustavne posege v človeško zasebnost oziroma celo omenjajo njeno nedotakljivost (z določenimi ustavnimi omejitvami te nedotakljivosti). Tako da že s tega vidika poseg ne bi bil primeren, pomenil bi pa tudi totalno nadzorovalno družbo. Iz navedenega razloga je glede tega vprašanja tudi določeno posebno kaznivo dejanje v 137. členu Kazenskega zakonika2 – Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje.

Zaključno lahko glede na navedene ustavne omejitve štejemo le, da očitno ni primerno zakonsko urejati možnosti medsosedskega prisluškovanja s snemanjem.

1Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16, 92/21 in 98/25.

2Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Predlagatelj naslavlja zakonsko ureditev prisluškovanja in predlaga razmislek o spremembi na način, da zakon namesto, da prisluhom strogo nasprotuje, bi jih lahko v določenih primerih celo spodbujal v duhu večje družbene transparentnosti. V nadaljevanju na nekoliko satiričen način navaja prednosti dekriminalizacije prisluškovanja v vsakdanjem življenju, s čimer naj bi bil narejen velik korak naprej na področju participativne demokracije – kjer državljani ne samo volijo, ampak tudi aktivno poslušajo.

Čeprav gre za na nekaterih mestih za šaljiv zapis, državni organi do njega lahko zavzamejo le uradno stališče. Stališče Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo (v nadaljevanju: MNZJU) je, da predlagana dekriminalizacija prisluškovanja v vsakdanjem življenju ni sprejemljiva, saj je področje varstva zasebnosti v Republiki Sloveniji jasno in strogo urejeno na ustavni ter zakonski ravni.

Ustava Republike Slovenije v 35. členu zagotavlja varstvo pravic do zasebnosti in osebnostnih pravic, v 37. členu pa posebej varuje tajnost pisem in drugih občil, kar vključuje tudi komunikacije, posredovane s sodobnimi elektronskimi sredstvi. Vsakršno poseganje v zasebnost posameznika je dopustno le pod pogoji, ki jih določa zakon, in praviloma le na podlagi sodne odredbe. Predlog, ki bi omogočal splošno ali poljubno prisluškovanje med državljani, bi bil v neposrednem nasprotju z navedenimi ustavnimi določbami.

Zato Kazenski zakonik (KZ-1) v 137. členu določa kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega snemanja ali prisluškovanja. 

Kaznivo je:

  • neupravičeno zvočno snemanje pogovora,

  • neupravičeno prisluškovanje s tehničnimi sredstvi,

  • uporaba ali posredovanje tako pridobljenih posnetkov.

Gre za kaznivo dejanje, ki ščiti temeljno pravico posameznika do zasebnosti in nedotakljivosti komunikacij. Predlog, ki bi takšno ravnanje legaliziral ali celo spodbujal, bi bil v neposrednem nasprotju z veljavno kazenskopravno ureditvijo.

Varstvo zasebnosti in komunikacijske tajnosti je zagotovljeno tudi v:

  • Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2),

  • Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR),

  • številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah.

Slovenija je zavezana spoštovanju teh standardov, zato ni mogoče sprejeti rešitev, ki bi omogočale splošno prisluškovanje med prebivalci. 

Predlog za dekriminalizacijo prisluškovanja v vsakdanjem življenju ni izvedljiv in ni skladen z ustavnimi načeli, kazenskopravnimi določbami ter mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije. MNZJU zato predloga ne more podpreti.

Komentarji