Uvedba jesenskega regresa (krompirjev regres«) – prostovoljen glede na uspešnost podjetja
Predlagam uvedbo t. i. jesenskega regresa, ki bi bil neobdavčen in bi zaposlenim pomagal pri psihološkem in praktičnem prehodu iz poletnega dopustniškega razpoloženja v jesensko-zimsko obdobje krajših dni, megle in hladnejšega vremena.
Jesenski regres ne bi bil obvezen, temveč prostovoljen, podjetja pa bi ga lahko izplačala glede na svojo poslovno uspešnost. Tako bi podjetja sama presodila, ali si takšno nagrado lahko privoščijo, podobno kot druge nagrade za uspešnost. Jesenski regres bi lahko imenovali tudi »krompirjev regres«, saj bi bil časovno zelo usklajen z naravnim ritmom jeseni. Naši predniki so bili jeseni zaposleni s shranjevanjem sadov narave – pobiranjem pridelkov, pripravo ozimnice in zalog za zimo. Danes večina ljudi teh pridelkov ne prideluje sama, zato nakupi ozimnice, hrane in drugih zimskih potrebščin predstavljajo precejšen strošek.
Tak regres bi zaposlenim lahko pomagal pri nakupu ozimnice (krompir, jabolka, zelje, fižol ipd.), nakupu drv, peletov, drugih goriv, nakupu toplejših oblačili ali odej, nakupu knjig ali računalniških in družabnih iger za daljše večere, poplačilu kreditov za poletne počitnice, itd.
Možni pozitivni učinki:
- več dobre volje v jesenskih mesecih,
- večja motivacija zaposlenih,
- davčna razbremenitev gospodarstva in zaposlenih
- lažja priprava gospodinjstev na zimsko obdobje,
- manjša verjetnost za razhode in ločitve v decembru in januarju,
- za dejtanje, itd.
- dodatna fleksibilnost za podjetja, saj bi bil regres prostovoljen.
Če imamo poletni regres za dopust, bi lahko jesenski regres (če ga podjetja želijo izplačati) pomagal pri pripravi na hladnejši del leta – tako kot so se na zimo pripravljale že generacije pred nami.
Tudi jesen je lahko lepa, hvala za razmislek.