13. 4. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24 in 77/25; v nadaljevanju: ZGD-1) je mogoče pridobitno dejavnost opravljati v pravno organizacijski obliki gospodarske družbe ali podjetnika. Po prvem odstavku 3. člena ZGD-1 je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zakon razlikuje med osebnimi in kapitalskimi gospodarskimi družbami. Glavni kriterij za delitev družbe za eno ali drugo obliko je osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe.
Družbeniki osebnih družb (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba) za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim osebnim premoženjem. Posamezen družbenik odgovarja za obveznosti družbe v sorazmerju z njegovim deležem. V kolikor družbenik na novo vstopi v družbo, prav tako odgovarja z vsem svojim premoženjem – tudi za obveznosti, nastale pred njegovim prihodom. Prav zaradi osebne odgovornosti vseh družbenikov so osebne družbe primerne predvsem za družbenike z veliko medsebojnega zaupanja. Odgovornost družbenikov je neomejena, to pomeni, da družbeniki ne jamčijo samo do višine svojega družbenega deleža, temveč v celotnem obsegu. Prav neomejenost jamstva, ki sega prek osebnega kapitalskega angažiranja posameznega družbenika, predstavlja glavno poroštvo za trdnost premoženja družbe oziroma njenega kapitala.
Družbeniki kapitalskih družb (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, evropska delniška družba) za obveznosti družbe, za razliko od družbenikov osebnih družb, ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Družbenikovo obveznost do družbe predstavlja zgolj vložek, ki kot ustanovni kapital predstavlja premoženje družbe. S tem vložkom družbenik odgovarja za svoje obveznosti.
Vendar pa ZGD-1 ureja tudi primere, v katerih družbenik kapitalske družbe izjemoma odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, in sicer kadar družbeniki družbo uporabijo ali zlorabijo za doseganje ciljev, ki so po zakonu nedopustni. Zakon omogoča, da se v takšnih primerih spregleda veljavna pravila odgovornosti in posledično družbeniki kapitalske družbe za njene obveznosti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Navedeno ZGD-1 ureja v 8. členu z uporabo instituta spregleda pravne osebnosti in tozadevno taksativno našteva primere, ko za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki. Smisel instituta spregleda pravne osebnosti je v tem, da predstavlja varovalo pred zlorabo oblike družbe s strani družbenika, ki bi jo uporabil za nedovoljeni cilj, na škodo upnikov, za mešanje premoženja, kadar družbeniki uporabljajo sredstva družbe kot lastna ali za izčrpavanje premoženja družbe ob vedenju, da bo družba postala nelikvidna.
Podjetnik je po šestem odstavku 3. člena ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. 72.a člen ZGD-1 ureja prenos podjetja na podjetnika prevzemnika in tozadevno določa, da podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Slednje pomeni, da za obveznosti prenesenega podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem. Posebno varovalko predstavlja sedmi odstavek navedenega člena, ki določa, da v primeru, če podjetnik prevzemnik ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.
Posebno varovalo pred zlorabami pri ustanovitvah gospodarskih družb ter pridobitve statusa družbenika in podjetnika predstavlja tudi 10.a člen ZGD-1, ki zaostruje pogoje za registracijo gospodarske družbe in samostojnega podjetnika in tozadevno že določa omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika zaradi okoliščin, kot so: pravnomočne obsodbe za določena kazniva dejanja (zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja), neizpolnjene davčne obveznosti, zaposlovanje na črno, neizplačilo plače, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji, izplačilo družbeniku iz premoženja, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala in veriženje družb ter njihovo ustanavljanje na zalogo. Poglavitni cilj zakonodajalca pri sprejemu navedene določbe je bil predvsem preventivne narave, da se učinkovito omeji ustanavljanje gospodarskih subjektov s strani nepoštenih oseb ter s tem poveča zaupanje v poslovna razmerja in pravni promet (da osebe, ki so morda v preteklosti že poslovale nepošteno, brez omejitev ne bi ustanavljale nove družbe ali prevzemale nadzora nad novimi). Zakonodajalec je želel na ta način zmanjšati tveganje zlorab, število fiktivnih oziroma “praznih” družb ter hkrati preprečiti t.i. “veriženje družb” oziroma ustanavljanje družb “na zalogo”.
Preventivni mehanizem pred zlorabami v zvezi s članstvom v organih vodenja ali nadzora predstavlja tudi določba drugega odstavka 255. člena ZGD-1, ki določa omejitve pri imenovanju člana organa vodenja ali nadzora, kot je poslovna nesposobnost, članstvo v drugem organu vodenja ali nadzora iste družbe, pravnomočna obsodba za določena kazniva dejanja (zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje ali zoper okolje, prostor in naravne dobrine), izrek varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, pravnomočno naloženo plačilo odškodnine upnikom družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek. Določba tako omejuje imenovanje za člana organa vodenja ali nadzora oseb, ki bi lahko ogrozile integriteto družbe, pri čemer so navedene omejitve v javnem interesu, predvsem pa v interesu upnikov, ki od članov organov vodenja in nadzora utemeljeno pričakujejo ravnanje s skrbnostjo dobrega in poštenega gospodarstvenika. Zgoraj naštete omejitve v zvezi z ustanavljanjem družb in podjetnikov, pridobitve statusa družbenika ter imenovanje člana organa vodenja ali nadzora po uradni dolžnosti preverjajo registrski organi in notarji. ZGD-1 varovala zoper nedopustna in škodljiva ravnanja, ki jih storijo družbeniki oziroma poslovodstvo gospodarske družbe, uresničuje tudi z institutom o odškodninski odgovornosti. ZGD-1 v 263. členu v zvezi s 515. členom določa, da morajo člani organov pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varovati poslovne skrivnosti.
Navedene določbe o odškodninski odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora, v povezavi z določbami 8., 10.a in 255. člena ZGD-1, tako nudijo ustrezen zaščitni mehanizem za preprečevanje zlorab pri ustanavljanju oziroma poslovanju gospodarskih, skupno vsem naštetim določbam pa je predvsem to, da so namenjene zaščiti družbe, upnikov in poslovnega okolja v primerih nameravanih zlorab pri ustanovitvah oziroma poslovanju družb. Ne gre pa spregledati, da posebno varovalo pred zlorabami oblik pravnih oseb predstavljajo tudi kazenske določbe in globe s področne zakonodaje ter kazenska zakonodaja. Tako glede na vse navedeno ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo in menimo, da obstoječi pravni okvir že omogoča ukrepe, ki se jih s predlogom zasleduje.