Čezmejne izmenjave mladih Slovenk in Slovencev
Predlagam, da Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter drugimi pristojnimi institucijami vzpostavi program rednih mladinskih izmenjav po vzoru programa Erasmus+, namenjen povezovanju mladih Slovencev živečih na teritoriju Republike Slovenije z mladimi iz avtohtonih slovenskih skupnosti v zamejstvu. Namen takšnega programa bi bil dolgoročno krepiti jezikovno, kulturno in zgodovinsko povezanost slovenskega prostora ter omogočiti mladim osebne izkušnje življenja in šolanja v različnih delih skupnega kulturnega prostora.
Mladi Slovenci v Republiki Sloveniji pogosto nimajo neposrednega stika z življenjem slovenskih skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, hkrati pa se mladi v zamejstvu pogosto soočajo z občutkom oddaljenosti od matične države in s pomanjkanjem razumevanja njihovega specifičnega položaja. Program izmenjav bi omogočil, da dijaki in študenti za krajše ali srednje dolgo obdobje obiskujejo šole, univerze ali druge izobraževalne ustanove v zamejstvu oziroma v Sloveniji, bivajo v lokalnem okolju ter se vključujejo v vsakdanje življenje skupnosti.
Takšne izmenjave bi imele večplastne učinke. Na osebni ravni bi prispevale k utrjevanju rabe slovenskega jezika, k razumevanju zgodovinskega in družbenega konteksta zamejstva ter k razbijanju stereotipov in nepoznavanja, ki pogosto obstajajo na obeh straneh meje. Na širši ravni bi program krepil občutek skupne pripadnosti, ustvarjal trajne socialne in strokovne mreže med mladimi ter dolgoročno prispeval k odpornosti proti nacionalističnim poenostavitvam in zgodovinskemu revizionizmu, ki se v obmejnih prostorih še vedno pojavljajo.
Program bi lahko bil zasnovan postopno, najprej kot pilotni projekt z omejenim številom udeležencev in partnerskih ustanov, zlasti na območjih, kjer že obstaja razvita infrastruktura slovenskega šolstva in kulturnih ustanov. Financiranje bi lahko temeljilo na kombinaciji državnih sredstev, obstoječih evropskih programov ter sodelovanja lokalnih skupnosti in organizacij. Pomembno je, da program ne bi bil zamišljen kot enkratna pobuda, temveč kot dolgoročna naložba v ljudi, ki bodo v prihodnosti nosilci povezovanja slovenskega prostora.
Vzpostavitev takšnega programa bi pomenila konkreten in pozitiven korak v smeri uresničevanja skrbi Republike Slovenije za Slovence zunaj njenih meja, ne le na simbolni, temveč na izkustveni in vsakdanji ravni. S tem bi Slovenija pokazala, da zamejstvo razume kot živ del skupnega prostora in prihodnosti, ne zgolj kot zgodovinsko ali politično vprašanje.