Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog v razpravi

Predlog reforme organizacije pouka v srednjih šolah – kasnejši začetek (≥ 8.30) in največ 6 ur aktivnega pouka dnevno z uvedbo od šolskega leta 2026/27

45 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Na Vas se obračamo s predlogom sistemske reforme organizacije pouka v srednjih šolah Republike Slovenije, katere cilj je izboljšanje učnih rezultatov, duševnega zdravja ter splošne dobrobiti dijakov.

Predlagamo uvedbo dveh ključnih standardov:

  1. začetek pouka za srednješolce najprej ob 8.30 (priporočeno ob 9.00),

  2. največ 6 ur aktivnega pouka dnevno (namesto sedanjih 7–9 ur).

Predlagamo, da se reforma začne uvajati že v šolskem letu 2026/27.


Razlogi za predlog

Slovenski srednješolci imajo med najdaljšimi šolskimi dnevi v Evropi, pogosto 7–9 šolskih ur dnevno, pri čemer se pouk pogosto začne pred 8. uro. Takšna organizacija presega mednarodne pedagoške standarde in ni usklajena z biološkimi ritmi mladostnikov.

Mednarodne primerjave kažejo, da je v večini razvitih držav tipičen srednješolski dan dolg približno 5–6 ur pouka, saj daljši urniki ne prinašajo boljših učnih rezultatov, temveč povečujejo utrujenost, stres in neučinkovitost učenja. Hkrati številne države uvajajo kasnejši začetek pouka zaradi dokazano pozitivnih učinkov na spanje, duševno zdravje in šolski uspeh mladih.

Raziskave potrjujejo, da že 30–60-minutni zamik začetka pouka podaljša spanje, izboljša koncentracijo in zmanjša odsotnosti. Daljši šolski dnevi pa so povezani z upadom pozornosti po peti ali šesti učni uri.


Predlagan model organizacije dneva

Predlagamo nacionalni standard, po katerem bi srednješolski pouk potekal največ 6 ur dnevno, praviloma v času približno 9.00–15.00, z ustreznimi odmori in kosilom.

Tak model omogoča:

  • večjo zbranost in učinkovitost pouka,

  • več časa za samostojno učenje,

  • več gibanja in interesnih dejavnosti,

  • boljše ravnovesje med šolo in prostim časom.


Izvedljivost in časovnica

Reforma je organizacijska in ne zahteva večjih finančnih sredstev ali dodatnega kadra, temveč predvsem prilagoditev urnikov in šolskih prevozov.

Predlagamo naslednjo časovnico:

  • pomlad 2026: priprava pravilnika in smernic,

  • september 2026: uvedba v 1. letnikih srednjih šol,

  • september 2027: polna uvedba v vseh letnikih.


Predlog odločitve

Predlagamo, da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje:

  • določita nacionalni standard, da srednješolski pouk ne presega 6 ur dnevno,

  • določita, da se pouk za dijake začne najprej ob 8.30,

  • začneta postopno uvedbo reforme v šolskem letu 2026/27,

  • spremljata učinke na učni uspeh, zdravje in dobrobit dijakov.


Prepričani smo, da bi predlagana reforma pomembno prispevala k sodobnejšemu, učinkovitejšemu in mladim prijaznejšemu šolskemu sistemu Republike Slovenije ter ga uskladila z mednarodnimi pedagoškimi in zdravstvenimi priporočili.

Vljudno Vas prosimo za obravnavo predloga in začetek strokovnega postopka za njegovo uvedbo.


1. Povzetek predloga

Predlagamo sistemsko reformo organizacije srednješolskega pouka v Sloveniji:

Ključna ukrepa:

- začetek pouka za dijake najprej ob 8.30 (priporočeno 9.00),

- največ 6 ur aktivnega pouka na dan (namesto 7–9 ur po 45 min).

 

Namen:

- izboljšanje učnega uspeha,

- zmanjšanje preobremenjenosti dijakov,

- več časa za samostojno učenje, gibanje in počitek,

- boljše duševno zdravje mladih.

 

2. Problem v Sloveniji

Slovenski srednješolci imajo pogosto:

- 7–9 šolskih ur dnevno,

- zgodnji začetek (7.00–8.00),

- dolg skupni čas v šoli (do 9 ur z odmori),

- dodatno domače delo.

 

Tak model presega mednarodne povprečje in priporočila za mladostnike.

3. Mednarodna analiza trajanja šolskega dne

3.1 Povprečje OECD

 

V državah OECD je povprečna dnevna obremenitev:

~5,2 ure pouka v srednji šoli.

 

Torej:

👉 tipičen sistem ima približno 5–6 ur pouka dnevno.

3.2 Evropa – organizacija šolskega dne

Primeri iz evropskih sistemov:

Romunija: 5–6 ur pouka dnevno v srednji šoli.

Nemčija: pouk pogosto 7.30–13.30 (~5–6 ur).

Švica: tipičen dan 6–7 ur, pogosto deljeno dopoldne/popoldne.

 

Trend:

👉 večina evropskih držav ima 5–6 ur aktivnega pouka dnevno.

 

3.3 Raziskave trajanja šolskega dne

Pregled študij o šolskih urnikih:

večina srednjih šol: ~360 min (≈ 6 ur) dnevno.

To pomeni, da je 6-urni pouk globalno tipičen standard.

 

4. Mednarodne reforme: krajši in bolj uravnotežen dan

4.1 Francija – predlog nacionalne reforme

Državljanska konvencija predlaga:

- začetek ob 9.00,

- konec dneva ob 15.30,

- krajši pouk in več praktičnih dejavnosti.

Cilj: uskladitev z biološkimi ritmi mladih.

 

4.2 OECD trend: manj ur, več učinkovitosti

Mednarodne primerjave kažejo:

- več ur pouka ≠ boljši rezultati,

- pomembnejša je kakovost in osredotočenost.

OECD navaja, da je tipičen srednješolski dan ~5–6 ur.

 

5. Pedagoški razlogi za največ 6 ur pouka

5.1 Kognitivna omejitev pozornosti

Po 5–6 urah:

- pade koncentracija,

- slabše pomnjenje,

- več mentalne utrujenosti.

Zato večina držav omejuje dnevno število ur.

 

5.2 Paradoks dolgih urnikov

Daljši šolski dan pogosto povzroči:

- več pasivnega poslušanja,

- manj samostojnega učenja,

- več domačih nalog,

- manj gibanja.

 

6. Predlagan slovenski model

6.1 Struktura dneva

Primer reformiranega urnika:

8.30–9.00 prihod

9.00–13.30 pouk (5 ur)

13.30–14.15 kosilo

14.15–15.00 6. ura / projekti / šport

 

Skupaj:

👉 največ 6 ur pouka dnevno

6.2 Organizacija predmetov

Predlagana razdelitev:

1. dopoldne (visoka kognicija):

- matematika

- jeziki

- naravoslovje

2. popoldne:

- umetnost

- šport

- projekti

- praksa

 

Tak model uporabljajo skandinavske in francoske reforme.

7. Koristi za Slovenijo

7.1 Izobraževalne

- boljša koncentracija

- boljši rezultati

- manj odpadanja

 

7.2 Zdravstvene

- manj stresa

- več spanja

- več gibanja

 

7.3 Socialne

- več časa za družino

- več interesnih dejavnosti

- več samostojnega učenja

 

8. Izvedljivost: uvedba 2026/27

2026 (pomlad)

- pravilnik ministrstva: max 6 ur

- priporočilo: začetek ≥ 8.30

2026 (poletje)

- prilagoditev urnikov

- prevozi

september 2026

- uvedba 1. letniki

2027

- polna uvedba

 

9. Finančni vidik

Reforma:

- ne zahteva novih stavb

- ne zahteva več učiteljev

- zahteva le reorganizacijo

Zato je stroškovno minimalna.

 

10. Predlog sklepa ministrstvu

Predlagamo, da Ministrstvo RS:

- določi, da srednješolski pouk ne presega 6 ur dnevno,

- določi začetek pouka ≥ 8.30,

- uvede reformo od 2026/27,

- spremlja učinke na uspeh in zdravje dijakov.

 

11. Zaključek

Mednarodne primerjave jasno kažejo:

- tipičen srednješolski dan: 5–6 ur,

- poznejši začetek: boljši učni in zdravstveni izidi,

- daljši dnevi: slabša učinkovitost.

Slovenija lahko z uvedbo:

- 6-urnega pouka

- začetka ob 8.30–9.00

- ustvari sodoben, znanstveno utemeljen šolski sistem, ki je primerljiv z razvitimi državami.

GLASUJ ZA

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR lotos_ 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 16. 2. 2026 | 10:14:39

Predlog reforme organizacije pouka v srednjih šolah – kasnejši začetek (≥ 8.30) in največ 6 ur aktivnega pouka dnevno z uvedbo od šolskega leta 2026/27

1. Povzetek predloga

Predlagamo sistemsko reformo organizacije srednješolskega pouka v Sloveniji:

Ključna ukrepa:

- začetek pouka za dijake najprej ob 8.30 (priporočeno 9.00),

- največ 6 ur aktivnega pouka na dan (namesto 7–9 ur po 45 min).

 

Namen:

- izboljšanje učnega uspeha,

- zmanjšanje preobremenjenosti dijakov,

- več časa za samostojno učenje, gibanje in počitek,

- boljše duševno zdravje mladih.

 

2. Problem v Sloveniji

Slovenski srednješolci imajo pogosto:

- 7–9 šolskih ur dnevno,

- zgodnji začetek (7.00–8.00),

- dolg skupni čas v šoli (do 9 ur z odmori),

- dodatno domače delo.

 

Tak model presega mednarodne povprečje in priporočila za mladostnike.

3. Mednarodna analiza trajanja šolskega dne

3.1 Povprečje OECD

 

V državah OECD je povprečna dnevna obremenitev:

~5,2 ure pouka v srednji šoli.

 

Torej:

👉 tipičen sistem ima približno 5–6 ur pouka dnevno.

3.2 Evropa – organizacija šolskega dne

Primeri iz evropskih sistemov:

Romunija: 5–6 ur pouka dnevno v srednji šoli.

Nemčija: pouk pogosto 7.30–13.30 (~5–6 ur).

Švica: tipičen dan 6–7 ur, pogosto deljeno dopoldne/popoldne.

 

Trend:

👉 večina evropskih držav ima 5–6 ur aktivnega pouka dnevno.

 

3.3 Raziskave trajanja šolskega dne

Pregled študij o šolskih urnikih:

večina srednjih šol: ~360 min (≈ 6 ur) dnevno.

To pomeni, da je 6-urni pouk globalno tipičen standard.

 

4. Mednarodne reforme: krajši in bolj uravnotežen dan

4.1 Francija – predlog nacionalne reforme

Državljanska konvencija predlaga:

- začetek ob 9.00,

- konec dneva ob 15.30,

- krajši pouk in več praktičnih dejavnosti.

Cilj: uskladitev z biološkimi ritmi mladih.

 

4.2 OECD trend: manj ur, več učinkovitosti

Mednarodne primerjave kažejo:

- več ur pouka ≠ boljši rezultati,

- pomembnejša je kakovost in osredotočenost.

OECD navaja, da je tipičen srednješolski dan ~5–6 ur.

 

5. Pedagoški razlogi za največ 6 ur pouka

5.1 Kognitivna omejitev pozornosti

Po 5–6 urah:

- pade koncentracija,

- slabše pomnjenje,

- več mentalne utrujenosti.

Zato večina držav omejuje dnevno število ur.

 

5.2 Paradoks dolgih urnikov

Daljši šolski dan pogosto povzroči:

- več pasivnega poslušanja,

- manj samostojnega učenja,

- več domačih nalog,

- manj gibanja.

 

6. Predlagan slovenski model

6.1 Struktura dneva

Primer reformiranega urnika:

8.30–9.00 prihod

9.00–13.30 pouk (5 ur)

13.30–14.15 kosilo

14.15–15.00 6. ura / projekti / šport

 

Skupaj:

👉 največ 6 ur pouka dnevno

6.2 Organizacija predmetov

Predlagana razdelitev:

1. dopoldne (visoka kognicija):

- matematika

- jeziki

- naravoslovje

2. popoldne:

- umetnost

- šport

- projekti

- praksa

 

Tak model uporabljajo skandinavske in francoske reforme.

7. Koristi za Slovenijo

7.1 Izobraževalne

- boljša koncentracija

- boljši rezultati

- manj odpadanja

 

7.2 Zdravstvene

- manj stresa

- več spanja

- več gibanja

 

7.3 Socialne

- več časa za družino

- več interesnih dejavnosti

- več samostojnega učenja

 

8. Izvedljivost: uvedba 2026/27

2026 (pomlad)

- pravilnik ministrstva: max 6 ur

- priporočilo: začetek ≥ 8.30

2026 (poletje)

- prilagoditev urnikov

- prevozi

september 2026

- uvedba 1. letniki

2027

- polna uvedba

 

9. Finančni vidik

Reforma:

- ne zahteva novih stavb

- ne zahteva več učiteljev

- zahteva le reorganizacijo

Zato je stroškovno minimalna.

 

10. Predlog sklepa ministrstvu

Predlagamo, da Ministrstvo RS:

- določi, da srednješolski pouk ne presega 6 ur dnevno,

- določi začetek pouka ≥ 8.30,

- uvede reformo od 2026/27,

- spremlja učinke na uspeh in zdravje dijakov.

 

11. Zaključek

Mednarodne primerjave jasno kažejo:

- tipičen srednješolski dan: 5–6 ur,

- poznejši začetek: boljši učni in zdravstveni izidi,

- daljši dnevi: slabša učinkovitost.

Slovenija lahko z uvedbo:

- 6-urnega pouka

- začetka ob 8.30–9.00

- ustvari sodoben, znanstveno utemeljen šolski sistem, ki je primerljiv z razvitimi državami.

Komentarji