20. 3. 2026
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo ocenjuje, da se vsebina vprašanja nanaša na širši družbeni/javni interes po dostopu do informacij javnega značaja. Ta interes je trenutno izražen preko volje ljudstva (državnega zbora), s sprejemom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)[1] leta 2003 in Zakona o medijih (ZMed-1)[2]. Nadalje je družbeni interes v konkretnem primeru varovan tudi preko nadzornih organov kot sta Inšpektorat za javni sektor, Upravna inšpekcija in Informacijski pooblaščenec (IP).
V prvem primeru predlagatelj navaja primer družbe DARS (zavezanec po ZDIJZ – zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), ki kljub zakonski obveznosti po več kot mesecu dni ni odgovorila na novinarska vprašanja o porabi javnih sredstev in arheoloških posegih na trasi serminske vpadnice (o. p. prometnice, ki bo povezala razcep Sermin na stiku primorske avtoceste in obalne hitre ceste ter območje Luke Koper).
Ministrstvo poudarja, da so glede posredovanja informacij o poslovanju zavezanca in posredovanju dokumentov medijem zlasti pomembne določbe Zmed-1, ki v 11. členu (informacije za medije in samostojne novinarje) določa, da so Informacije za medije in samostojne novinarje tiste informacije, ki jih subjekti, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, pošljejo medijem, ki so vpisani v razvid medijev ali v ustrezen register v drugi državi, članici Evropske unije, ali samostojnim novinarjem, ki so vpisani v razvid samostojnih novinarjev (kumulativna izpolnitev dveh pogojev – zavezanec po ZDIJZ in vpis v ustrezno evidenco novinarjev), kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje zavezanca, ter informacije, ki jih zavezanci na lastno pobudo pošljejo medijem ali samostojnim novinarjem. Informacije morajo biti resnične, pravilne in celovite.
Kar zadeva Zmed-1 je ključno, da je novi zakon, sprejet septembra 2025 določil še strožje roke v katerih morajo organi javnega sektorja pripraviti odgovore na novinarska vprašanja. Zavezanec mora poslati mediju oziroma samostojnemu novinarju odgovor na vprašanje najpozneje v petih delovnih dneh od prejema vprašanja. Medij oziroma samostojni novinar lahko zahteva dodatna pojasnila v treh dneh od prejema odgovora. Zavezanec mu pojasnila pošlje nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dnevih od prejema zahteve za dodatna pojasnila.
Zavezanec o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora na vprašanje pisno obvesti medij oziroma samostojnega novinarja do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. Zavezanec lahko mediju oziroma samostojnemu novinarju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ , ali če odgovor na vprašanje ni vezan na delovno področje zavezanca. Zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor se šteje kot zavrnilna odločba. Smiselno enako se upošteva tudi molk organa. .
Pritožba zoper zavrnilno odločbo na Informacijskega pooblaščenca (IP) je mogoča takoj po tem, (če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva).). IP organ je pristojen tudi za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega člena. Zavezanec odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvrši nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe.
V drugem primeru predlagatelj navaja, da Ministrstvo za zdravje na zahteve javnosti in posameznikov ni podalo odgovora več kot eno leto, čeprav je inšpekcijski nadzor že ugotovil kršitve predpisov.
Ministrstvo poudarja, da je za nadzor nad izvajanjem določb ZDIJZ pristojen Inšpektorat za javni sektor, Upravna inšpekcija, razen v delu, ki se nanaša na obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, za nadzor katerega je pristojna Uprava za javna plačila. V zvezi z izvajanjem ZDIJZ inšpekcija opravlja tudi naloge prekrškovnega organa. Za nadzor nad izvajanjem ZDIJZ in na njegovi podlagi izdanih predpisov je v okviru pritožbenega postopka pristojen tudi IP.
Nadalje je v Zakonu o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP)[3] v 10. členu (pridobitev zahtevanih informacij in dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja) določeno, da če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo. Postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda Informacijski pooblaščenec, so nujni in prednostni.
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)[4] določa, da se izvršba upravne odločbe opravi kot upravna ali kot sodna izvršba. Upravno izvršbo opravljajo upravni organi po določbah ZUP ali posebnega zakona, sodno izvršbo pa opravlja pristojno sodišče po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo. Tako npr. izvršbo sodbe upravnega sodišča ureja Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)[5].
Po mnenju ministrstva ima prosilec za dostop do javnih informacij na podlagi ZMed-1 in ZDIJZ zagotovljeno pravno varstvo v vseh fazah postopka, zato predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ministrstvu na koncu poudarja, da je iz skupnega poročila Vlade RS o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leti 2023 in 2024,[6] katerega sestavni del so tudi podatki iz letnega poročila Informacijskega pooblaščena za leto 2024,[7] razvidno, da so v letu 2024 državni organi in organi lokalnih skupnosti rešili skupno 6538 zahtev za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, od tega so državni organi rešili 74,41 odstotka vseh zahtev, organi lokalnih skupnosti pa 25,59 odstotka. Skupno število pritožb na IP v letu 2024 je bilo 276, kar je 10 % manj kot v letu 2023 (302). Ob tem je razveseljiv podatek, da se je zoper skupino državna uprava in drugi državni organi bistveno zmanjšalo število pritožb zaradi molka organa (za 27 %), žal pa se je povečalo število pritožb zoper občine. To pomeni, da je po večletnem naraščanju lansko leto padlo število pritožb zaradi molka organa, kar nakazuje, da so bili zavezanci bolj odzivni na zahteve po dostopu do informacij javnega značaja.
[1] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.
[2] Uradni list RS, št. 69/25.
[3] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A.
[4] Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25.
[5] Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E in 49/23.
[6] Skupno poročilo o izvajanju ZDIJZ za leti 2023 in 2024
[7] Letna poročila - IPRS