Sistemsko kršenje pravice javnosti
Državni organi in državna podjetja v Republiki Sloveniji sistematično kršijo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) z molkom ali neodzivanjem na zahteve javnosti in medijev. Takšno ravnanje ni izjema, temveč ustaljena praksa, ki neposredno krši zakon in spodkopava temeljna načela transparentnosti ter odgovornosti oblasti.
Primer družbe DARS, ki kljub zakonski obveznosti več kot mesec dni ni odgovorila na novinarska vprašanja o porabi javnih sredstev in arheoloških posegih na trasi Serminske vpadnice, jasno kaže, da tudi državni gospodarski subjekti ignorirajo zakonske roke brez posledic. Enako se dogaja na Ministrstvu za zdravje, ki na zahteve javnosti in posameznikov ne odgovarja več kot eno leto, čeprav je inšpekcijski nadzor že ugotovil kršitve zakonodaje.
Upravni inšpekcijski nadzori v takšnih primerih ne zagotavljajo učinkovitega varstva pravic. Kršitve so ugotovljene, sankcije pa ne sledijo. Odgovornost se prepušča notranjim ukrepom predstojnikov organov, kar pomeni, da kršitelji v praksi nadzirajo sami sebe.
Odsotnost dejanskih posledic ustvarja okolje, v katerem se molk organa izplača bolj kot spoštovanje zakona. Pravica javnosti do obveščenosti je tako izpraznjena vsebine, nadzor nad porabo javnih sredstev pa resno oslabljen.
Predlagamo, da Vlada Republike Slovenije nemudoma ukrepa in zagotovi spremembe zakonodaje ter nadzornih mehanizmov, ki bodo uvedli učinkovite in avtomatične sankcije za molk organa, vključno z osebno odgovornostjo odgovornih uradnih oseb. Brez jasnih posledic za kršitve ZDIJZ bo sistemska kršitev pravice javnosti postala trajno stanje.