Skrajšanje zaposlitvenih postopkov v javni upravi oz. obveščanje neizbranih kandidatov na maksimalno 30 dni od prijave.
Kljub vsej digitalizaciji, avtomatizaciji procesov, novim uradom za zaposlovanje v javni upravi ter več kot 240.000 zaposlenim v javnem sektorju, stotinam kadrovnikov ter njihovim pomočnikom, zaposlovanje novih kadrov v javni upravi poteka nerazumljivo dolgo tudi do pol leta ali dlje. Primerni kandidati, ki vložijo veliko časa in lastnih naporov v pravočasne prijave, udeležbe na pisnih preizkusih in na razgovorih pred komisijami, imajo pravico izvedeti ali so v najožjem izboru za sklenitev zaposlitve v najkrajšem možnem času npr. 30 dni od dneva prijave, da se jih ne zavaja po nepotrebnem in ne zavlačuje z izdajo sklepa. Trenutni postopki potekajo nerazumljivo dolgo predvsem zato, ker komisije in kadrovske službe na državnih organih šele po izboru treh najprimernejših kandidatov, gredo v preverjanje verodostojnosti njihovih listin glede izobrazbe, delovne dobe, nekaznovanosti, šele nato izberejo kandidata, ki ga najprej pošljejo na obvezen zdravstveni pregled,in če ga izbrani opravi, nato šele po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pričnejo z obveščanjem vseh preostalih kandidatov, ki na razpisu niso uspeli. To presega vse meje razumnega obveščanja v postopkih. Kandidati imajo pravico, da izvedo stanje svojih vlog v najkrajšem možnem času npr. 30 dni od oddaje vloge, kar bi bilo treba zapisati v zakonodajo oz. pravilnike o zaposlovanju v javni upravi, saj zdajšnja zakondaja omogoča zelo ohlapno vodenje zaposlitvenih postopkov in zavlačevanje.