20. 4. 2026
Odziv Ministrstva za javno upravo
V mnenje smo preko portala predlagam.vladi.si prejeli predlog št. 20301-114, ki vsebuje predlog za skrajšanje zaposlitvenih postopkov v javni upravi in obveščanje neizbranih kandidatov največ 30 dni od zadnjega dni od zadnjega roka za oddajo prijave. Predlagatelj med drugim navaja, da zaposlovanje novih kadrov v javni upravi kljub digitalizaciji, avtomatizaciji, novim uradom za zaposlovanje, stotinah kadrovnikov in njihovih pomočnikov poteka nerazumljivo dolgo do pol leta ali dlje. Primerni kandidati vložijo veliko časa in napora v pravočasne prijave, udeležbe na pisnih preizkusih in na razgovorih pred komisijami, zato imajo pravico izvedeti ali so v najožjem izboru za sklenitev zaposlitve v najkrajšem možnem času. Predlagatelj predlaga, da je obveščanje najkasneje 30 dni od zadnjega roka za oddajo prijave, tako da se kandidatov ne zavaja ali po nepotrebnem ne zavlačuje z izdajo sklepov. Kandidati imajo pravico, da izvedo za stanje svojih vlog v najkrajšem možnem času, naj bo 30 dni od zadnjega roka za oddaje vloge, kar je treba zapisati v pravilnike o zaposlovanju v JU, saj zdajšnja zakonodaja omogoča zelo ohlapno vodenje in zavlačevanje v zaposlitvenih postopkih.
Uvodoma pojasnjujemo, da Zakon o javnih uslužbencih[1] (v nadaljevanju: ZJU-1) javne uslužbence, glede na vsebino oziroma naravo nalog, ki jih opravljajo, deli na uradnike in strokovno-tehnične javne uslužbence. Zaposlovanje uradnikov in zaposlovanje strokovno-tehničnih javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti poteka po dveh postopkih. Na podlagi devetega odstavka 61. člena ZJU-1 se postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja[2], in kolektivno pogodbo. Ministrstvo za javno upravo je pristojno za sistemska pojasnila v zvezi s tistimi zakonskimi določbami, ki sodijo v delovno področje ministrstva, kot na primer ZJU-1, tolmačenje ZDR-1 pa je v pristojnosti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V zvezi s sistemsko ureditvijo zaposlovanja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pojasnjujemo, da Ustava Republike Slovenije[3] (v nadaljevanju: Ustava) v 122. členu (zaposlitev v upravnih službah) določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Iz te določbe torej izhaja, da je za zaposlitev na uradniškem delovnem mestu potrebna izvedba javnega natečaja, ki ima dva namena: prvič, omogoča vsem kandidatom dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji, in drugič, zagotavlja izbiro najprimernejšega kandidata. Javni natečaj vključuje objavo prostega delovnega mesta, razumen rok za prijave, izbirni postopek z vnaprej določenimi merili in obrazloženo izbiro. Cilj javnega natečaja je, da se izbere kandidat, ki je po svoji strokovni usposobljenosti najprimernejši za prosto delovno mesto.
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 25. aprila 2025 sprejel nov ZJU-1, ki je začel veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se je začel 1. januarja letos. Gre za nov sistemski predpis, ki sledi ustavni ureditvi v poglavju, ki ureja sklenitev delovnega razmerja oziroma postopek pred novo zaposlitvijo v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Rešitve, ki jih prinaša nov zakon, so bile oblikovane z vizijo večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in storitev javne uprave. Poseben poudarek zakon daje preglednemu postopku zaposlovanja in zagotavljanju strokovno usposobljenih in kompetentnih kadrov. Osrednja novost je ustanovitev Centra za kadre znotraj Ministrstva za javno upravo, ki na enem mestu skrbi za ravnanje z zaposlenimi, vključno z izvajanjem prenovljenih izbirnih postopkov za uradniška delovna mesta. V okviru prenovljenega izbirnega postopka Center za kadre predstavlja enotno vstopno točko, s čimer se zagotavlja poenotena in pregledna presoja sposobnosti kandidatov. Center za kadre izvaja centralizirani prvi del zaposlovanja v organih državne uprave ter drugih državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki so pristopili k internemu trgu dela. Namesto, da vsak organ samostojno vodi postopke, jih od 1. januarja 2026 dalje vsaj v prvem delu izvaja Center za kadre. Po starem Zakonu o javnih uslužbencih je namreč vsak državni organ ali uprava lokalne skupnosti samostojno vodil natečajne postopke, kar je povzročalo razlike v presoji pogojev, strokovnih znanj in kompetenc kandidatov ter ustvarjalo nepreglednost in neenotnost. Z novim ZJU-1 pa je vzpostavljen enoten, preglednejši, hitrejši in učinkovitejši postopek zaposlovanja uradnikov. V zvezi s prejetim predlogom posebej poudarjamo, da je bila pohitritev zaposlitvenih postopkov eden izmed glavnih ciljev novega ZJU-1. Prenovljen izbirni postopek zaposlovanja je zato v celoti digitaliziran, kar je poenostavilo in posledično pohitrilo izbirne postopke oziroma zaposlitvene postopke, ki so v preteklosti lahko potekali tudi dlje časa. Vsi koraki prvega dela izbirnega postopka - objava javnega natečaja, sprejem prijav kandidatov, preverjanje izpolnjevanja pogojev, izvedba pisnega preizkusa osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije ter presoja temeljnih kompetenc zato potekajo prek enotnega informacijskega sistema. Ministrstvo za javno upravo se zaveda pomembnosti preglednega in učinkovitega postopka pred novo zaposlitvijo, pri čemer pa tudi v novem ZJU-1 temeljno načelo, da je enaka dostopnost do delovnih mest v javni upravi zagotovljena vsakomur, pod enakimi pogoji in da je kriterij strokovne usposobljenosti glavno vodilo pri izbiri kandidatov, ostaja nespremenjeno.
V zvezi s prejetim predlogom posebej izpostavljamo, da nov ZJU-1 omogoča tudi jasno urejeno pravno varstvo neizbranih kandidatov. Pravno varstvo neizbranih kandidatov v postopku javnega natečaja zagotavlja večstopenjski sistem pravnih sredstev za zaščito njihovih pravic. Kandidati, ki niso bili uvrščeni v izbirni postopek ali niso bili izbrani, imajo pravico do pritožbe na komisijo za pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa o neizbiri ali neuvrstitvi v izbirni postopek. Pritožba zadrži imenovanje izbranega kandidata in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, komisija pa lahko ugotovi utemeljenost pritožbe in odpravi izpodbijani sklep ter sklep o izbiri. Komisija mora o pritožbi odločiti v 30 dneh, kar zagotavlja hitro pravno varstvo. Sodno varstvo je urejeno v 26. členu ZJU-1, kjer je določeno, da je sodno varstvo pred delovnim sodiščem dopustno le, če je bila izkoriščena možnost pritožbe. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve sklepa komisije ali od poteka roka za odločitev komisije. Če pritožba ni dovoljena, teče rok od vročitve sklepa organa prve stopnje. Prav tako je na podlagi pritožbe zoper dokončne odločitve komisije dovoljen upravni spor (v zvezi z izdano upravno odločbo organa prve stopnje).
Poudarjamo, da je pravno varstvo neizbranih kandidatov ključno za zagotavljanje zakonitosti in preglednosti postopkov javnega natečaja ter za zaščito pravic kandidatov pred morebitnimi nepravilnostmi. Pravno varstvo omogoča, da se morebitne kršitve postopka pravočasno odpravijo, s čimer se prepreči nezakonito imenovanje in sklenitev pogodbe o zaposlitvi z neustreznim kandidatom. Hkrati pa je treba upoštevati, da je pravno varstvo proces, ki zahteva svoj čas, saj mora komisija za pritožbe temeljito preučiti pritožbe in sprejeti odločitev v predpisanem roku 30 dni, kar zagotavlja uravnoteženost med hitrostjo postopka in kakovostjo odločanja. Zaradi narave postopka je nujno, da se pravno varstvo izvaja v časovnih okvirih, ki omogočajo ustrezno presojo, kar pomeni, da pravno varstvo zahteva svoj čas. Zakonsko določen časovni okvir je nujen za zagotovitev učinkovitega in pravičnega postopka, ki ščiti tako pravice neizbranih kandidatov kot tudi pravice izbranih kandidatov in delodajalcev.
Glede na vse navedeno v zvezi s prejetim predlogom menimo, da je veljavna zakonodajna ureditev ustrezna, navedeni predlog pa neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Uradni list RS, št. 32/25.
[2] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I).
[3] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.