17. 3. 2026
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Emisije hrupa v okolje normira Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta se uporablja za hrup v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom. Zahteve (npr. mejne vrednosti) in obveznosti (npr. ukrepi za zmanjšanje hrupa) iz te uredbe med drugim veljajo tudi za območje stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene, površine podeželskega naselja ali počitniških hiš, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Uredba določa, da se za navedena območja med obratovanjem vira hrupa ne sme presegati dovoljenih mejnih vrednosti, za obdobje dneva 60 dB in obdobje noči 50 dB.
Ustvarjanje nepotrebnega prekomernega hrupa ureja tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki v 10. členu določa globe za kršitelje, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro motijo mir ali počitek ljudi s hrupom, pri čemer hrup ni posledica nujnih interventnih-vzdrževalnih posegov in dovoljene dejavnosti (oglašanje živali je dovoljena dejavnost). 29. člen istega zakona določa, da je za ukrepanje pristojna policija.
Ne glede na predhodno navedeno poudarjamo, da 24. člen Zakona o kmetijstvu (ZKme-2) določa, da morajo občine v predpisih in drugih aktih iz svoje pristojnosti upoštevati prepoved neupravičenega oviranja ali omejevanja opravljanja kmetijskih opravil in v ta namen določati pogoje, ki omogočajo opravljanje teh opravil na vseh kmetijskih zemljiščih in objektih, namenjenih opravljanju kmetijske dejavnosti znotraj območja občin.
Področje hrupa ne sodi v izvirno pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato podajamo zgolj pojasnila o navedenih določbah. Iz vsega navedenega torej izhaja, da je z vidika pristojnosti ministrstva trenutna ureditev v ZJRM-2 ustrezna.
V Sloveniji nimamo predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu. Skladno z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov pa imamo urejeno gnojenje s tekočimi organskimi gnojili ter s hlevskim gnojem, kar kmetje tudi ustrezno upoštevajo. Ministrstvo si prizadeva, da rejci zasledujejo dobrobit živali in s tem posledično delujejo tudi v sožitju z drugimi prebivalci, zato dodatno omejevanje kmetovanja lahko povzroči opuščanje kmetijske dejavnosti predvsem na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, kar predstavlja ekonomsko, socialno in okoljsko tveganje ter potencialno izgubo kulturnih krajin in habitatov.