Predlagam spremembo 18. člena Zakona o društvih (ZDru-1)
Spoštovani,
predlagam spremembo 18. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in naslednji; ZDru-1), in sicer naj se v 1. odstavku kot prilogo zahtevi za registracijo društva doda soglasje lastnika (oz. solastnikov) nepremičnine/stavbe, ki se nahaja na naslovu, kjer želi društvo registrirati sedež.
Obrazložitev:
Ko društvo odda zahtevek za registracijo, mora med drugim priložiti tudi naslov svojega sedeža. Kadar je kdo izmed ustanoviteljev tudi lastnik nepremičnine/stavbe, ki stoji na tem naslovu in kjer bo društvo prejemalo pošto, to ne predstavlja nikakršnega problema. Povsem drugačna pa je situacija, ko društvo svoj sedež določi na naslovu, kjer stoji nepremičnina/stavba, katere lastnik nima nobene povezave s tem društvom, temu morda nasprotuje oziroma za to sploh ne ve.
Lastnik takšne nepremičnine/stavbe na primer začne prejemati pošto društva, čeprav nima z njim nikakršne zveze, o registraciji društva nič ne ve, ali pa društvo tam sploh ne deluje. Soglasje lastnika pri registraciji za primer naslova/sedeža trenutno ni potrebno, zaradi česar lahko na tvojem naslovu neomejeno število društev registrira svoj sedež, kar je povezano z naslednjimi problemi:
1. lastnik nepremičnine/stavbe sploh ni seznanjen s tem, da je na njegovem naslovu registrirano društvo. To na primer izve naključno, iz uradnih evidenc ali ko pride na društvo naslovljena pošta, obiskovalci, osebe, ki se hočejo v to društvo včlaniti, ipd.
2. če ne gre za stanovanjsko stavbo (ampak na primer za podjetje, zavod in podobno) je "prisiljen" sprejemati manjšo ali večjo količino pošte, saj društvo posluje z naslovom, na katerem se nahaja samo ta nepremičnina. Tudi če lastnik pošto zavrača ali urgira na pristojni pošti, se mora vsakodnevno ukvarjati s tem.
3. lahko društvo ne plača določenega računa, v izvršbi pa je postavljen izvršitelj, ki se na osnovi razpoložljivih podatkov oglasi na naslovu sedeža in skuša zarubiti premičnine. Te premičnine pa so seveda v lasti lastnika stavbe.
Situacija, ki jo dopušča veljavni Zakon o društvih je vsekakor nevzdržna in povsem neprimerno urejena.
Kot primerna za ureditev te praznine se mi zdi rešitev podobna tej, ki jo vsebuje Zakon o prijavi prebivališča. Ta v 4. odstavku 7. člena določa:"Posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta." Menim, da bi morali tudi ustanovitelji društva ob njegovi registraciji predložiti ustrezno dokazilo, da imajo pravico do uporabe naslova, na katerem želijo imeti sedež.
Predlagam torej, da se Zakon o društvih v delu, ki predvideva izbiro naslova/sedeža društva, ustrezno dopolni in s tem onemogoči zloraba tujega naslova.
Lepo pozdravljeni.
Uf, spet sem zamudil glasovanje. Zahvaljujem se tistemu, ki je dal glas proti in tako dopolnil potrebno kvoto. :)
Je to sploh mogoče? Ne morem verjeti, da se brez vaše vednosti nekdo registrira na vašem naslovu. Če je temu tako potem predlog vsekakor podpiram.
Predlagam, da glasujete in tako spravimo zadevo v Zakon
Spoštovani, menim da :
K1: Društvo, ki se na novo regiostrira,mora imeti sedež v občini, na keteru UE se registrira. Če ni lastnik stavbe, mora imeti soglasje za uporabno uradnega naslova društva od lastnika stavbe.
K2: Vsak naslovnik, ki ima v stavku "sedež" ima svoj nabiralnik.
K3: Izvržbe se nanašajo na dolžnika t.j. lastnino društva in ne na lastnika stavbe.
IN v premislek: ne enačite naslova stalnega ali začasnega bivališča posameznika s sedežem društva.
Spoštovani,
hvala za komentar. Če dovolite repliko:
k vaši prvi točki - točno to je jedro mojega predloga; namreč, da je obvezno ob registraciji predložiti soglasje lastnika stavbe.
k vaši drugi točki - temu ni vedno tako; primer izobraževalne ustanove.
k vaši tretji točki - že drži, da se izvršba nanaša na lastnino društva, vendar izvršitelj pride na naslov, naveden v uradnih evidencah in začne z rubežem - če kaj zarubi ali ne je seveda druga zgodba, vsekakor pa se mora lastnik nepremičnine/stavbe z njim ukvarjati (pa če ne drugega, povedati, da so premičnine njegova last).
Nikjer pa ne enačim naslova stalnega ali začasnega bivališča s sedežem društva - bistvena pri moji primerjavi je zgolj zakonska dikcija; torej dovoljenje lastnika za uporabo naslova (v primeru registracije društev). V golem bistvu pa sta primera seveda podobna, saj nihče ne bi smel imeti pravice kar vsevprek prijavljati bodisi prebivališča, bodisi naslova društva, bodisi naslova gospodarske družbe, brez kakršnegakoli soglasja lastnika nepremičnine, ki se na tem naslovu nahaja.
Lep pozdrav.
Dobro, delno se strinjam.
Kako pa bi rešili moj primer?
Zaradi selitve sem morala spremeniti sedež društva. Lastnik nepremičnine, moj oče, je bil v tem času že na intenzivni negi v bolnišnici in ni bil pri zavesti. Kako bi mi dal soglasje? (Vem, da bi mi ga dal.) Nato je umrl, dedinja bom jaz, zapuščinske razprave pa še ni bilo, čeprav je preteklo že 8 mesecev. Ali je za vas rešitev, da v vsem tem času pač ni mogoče registriratu društva?
Kako bi po vašem mnenju lahko registrirali društvo v takšnem primeru?
Malo bolje dodelati predlog. Predlagam, da bi se isto uvedlo tudi za podjetja. Po kakšni logiki se sicer povsem brez soglasja lahko registrira podjetje, društvo pa se ne bi smelo?
Sicer pa - UE Murska Sobota je povsem nezakonito že doslej zahtevala takšna soglasja lastnikov za ustanovitev društva. Tako sem v mojem primeru, da sem sploh lahko registrirala društvo, morala podati izjavo, zakaj soglasja ne morem podati.
Se pa v osnovi z idejo strinjam.
Spoštovana,
hvala za komentar. Vaš primer je seveda izjema, zaradi katere bi bilo potrebno v morebitno zakonsko dikcijo dodati določeno varovalko - na primer, kaj se zgodi, če iz opravičljivih razlogov soglasja ni moč predložiti, kdo presoja opravičenosti razloga in kdaj je potrebno v takem primeru soglasje predložiti.
Lep pozdrav
Za ustanovitev društva so potrebni vsaj 3 ustanovni člani. Verjamem, da je letno število primerov, ko ob ustanovitvi društva nihče od ustanovnih članov nima taškne možnosti, možno prešteti na prste ene roke. Še posebej, če govorimo o društvih, ki so ustanovljena s pravim namenom (in ne iz davčnih in podobnih razlogov).
Se strinjam.
Enako bi moralo veljati tudi pri ustanovitvi podjetja....ki ga ravno tako lahko registriraš na kateremkoli naslovu.
Zanimivo! Pravna država 1/A. Vsekakor podpiram!!!
Potem pa je najbolje, da glasujete.