27. 2. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance pojasnjuje, da so dividende obdavčene kot dohodek iz kapitala v skladu z Zakonom o dohodnini. Postopek izračuna in plačila dohodnine se razlikuje glede na to, kdo izplača dividende, in sicer na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali z odločbo o odmeri dohodnine. Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka (npr. pravna oseba, ki je rezident Slovenije). Izračun dohodnine z odločbo opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca (npr. za dividende prejete od tujega izplačevalca).
V materialnih predpisih ni določenega najnižjega zneska, od katerega naprej bi bile dividende obdavčene. Kadar je dohodnino zavezan izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka, to slednji stori ne glede na višino davka (tudi za davek, ki ne presega 10 eurov). Kadar je dohodnino dolžan izračunati davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca, za oddajo napovedi ni določenega najnižjega zneska prejetih dividend, od katerega bi bilo napoved treba vložiti. Davčni zavezanec mora torej vložiti napoved za odmero dohodnine od prejetih dividend ne glede na višino prejetih dividend.
Je pa v 50. členu Zakona o davčnem postopku določeno, da se v primerih, ko se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, davek ne odmeri, če davek ne presega 10 eurov, razen če je z zakonom drugače določeno. Gre za procesno določbo, ki preprečuje nepotrebno administrativno obremenitev davčnega organa, ne toliko v postopku same odmere davka, kot predvsem v postopku prisilne izvršitve takšnih odločb.
Ministrstvo za finance področje obdavčitve dohodkov iz kapitala redno spremlja, med drugim ocenjuje tudi administrativne in fiskalne učinke veljavne zakonodaje. Na podlagi ugotovitev in ob upoštevanju načel pravičnosti, enakopravnosti in ekonomičnosti presoja primernost posameznih ukrepov oziroma ureditev.
Glede na to, da Finančna uprava podatkov o dohodkih (npr. dividendah) iz napovedi ne uporablja izključno za odmero dohodnine od dividend, pač pa v okviru svojih zakonskih pristojnosti tudi za preverjanje skladnosti med prijavljenimi dohodki in drugimi podatki (npr. kapitalski dobički), odkrivanje neskladij ali tveganj davčnih utaj, ugotavljanje skupnega finančnega položaja zavezanca, presojo davčnega rezidentstva, postopke davčne izvršbe ali zavarovanja, pripravo analiz davčne politike, oceno učinkov zakonodaje ter pripravo sprememb predpisov, Ministrstvo za finance trenutno ni naklonjeno obravnavanemu predlogu.
Glede na navedbe predlagatelja o spodbujanju ljudi k postopnemu seznanjanju s področjem investiranja, strahom pred izpolnjevanjem davčnih obveznosti ter »opogumljanju« k plemenitenju premoženja pa pojasnjujemo, da je Ministrstvo za finance z namenom spodbujanja dolgoročnega varčevanja, postopnega vključevanja posameznikov na kapitalske trge in postopnega seznanjanja z investiranjem in dolgoročnim plemenitenjem premoženja vzpostavilo sistem individualnih naložbenih računov (INR), ki bo zaživel v mesecu marcu 2026.
Individualni naložbeni računi oziroma INR-ji so poseben tip računa, ki posamezniku omogoča, da na enem mestu upravlja svoje naložbe v različne finančne instrumente (npr. delnice, obveznice, ETF sklade ipd.). INR-ji so posebej prilagojeni manjšim vlagateljem, ki želijo varno in postopno graditi svoj portfelj brez visokih vstopnih pragov. Omogočajo vlaganje v delnice, obveznice, zakladne menice in tako imenovane ETF sklade, ki kotirajo na organiziranih trgih v EU in OECD, kar zagotavlja preglednost in varnost. Donosi iz naložb na INR so obdavčeni šele ob izplačilu sredstev, in sicer z dokončnim 15-odstotnim davkom. Če do prvega izplačila pride šele po 15 letih in vmes ni bilo nobenih izplačil, je to izplačilo popolnoma oproščeno davka. Davčne obveznosti izračuna in poravna ponudnik računa kot davčni odtegljaj, kar pomeni manj administracije za vlagatelja, saj mu ni treba vlagati davčnih napovedi.