31. 3. 2026
Odziv Ministrstva za zdravje
Sistem financiranja javnega zdravstva temelji na cenah zdravstvenih storitev, ki jih določa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko samoplačniške storitve na trgu praviloma niso regulirane. V nadaljevanju pošiljamo odgovore na izpostavljene predloge.
1. Uvedba kapice na cene zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih
Predlagana cenovna regulacija bi lahko predstavljala poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo določa Ustava Republike Slovenije. Zato mora biti tovrsten ukrep utemeljen z vidika javnega interesa in sorazmernosti ter skladen s pravom Evropske unije na področju konkurence in notranjega trga, zagotovo pa ni mogoče enostavno postaviti kapice na vse zdravstvene storitve. Ministrstvo je za varovanje javnega interesa sicer že uvedlo pravno podlago, da v primeru, da v mreži javne zdravstvene službe ni mogoče zagotoviti trajnega in nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje in so nujne za zadovoljevanje zdravstvenih potreb prebivalstva, njihovo pomanjkanje pa bi lahko povzročilo resno zdravstveno škodo, določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se opravijo v okviru tržne dejavnosti. To novost določajo drugi, tretji in četrti odstavek 38. člena ZZDej in so bile sprejete v okviru ZZDej-N v letu 2025. Vlada Republike Slovenije lahko v skladu s tem členom določi najvišjo dovoljeno ceno najmanj v višini cene, ki jo za to zdravstveno storitev zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, in ne več kot 150 odstotkov cene, ki jo za to zdravstveno storitev zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje oz. kot jo plača ZZZS.
2. Posebna davčna regulacija presežnih prihodkov zasebnih klinik
Davčna politika je v pristojnosti Ministrstvo za finance Republike Slovenije, zato na Ministrstvu za zdravje na to ne moremo odgovoriti.
3. Pogojevanje koncesij in ureditev zunanjega sodelovanja zdravnikov
Omejevanje urnih postavk na prostem trgu, kot je pojasnjeno pri odgovoru na prvi predlog, lahko pomeni poseg v pogodbeno svobodo oz. svobodno gospodarsko pobudo. Ministrstvo za zdravje se zaveda navedene problematike, zato so ukrepi usmerjeni v izboljševanje pogojev dela, organizacije dela in možnosti nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih. Tako smo na primer z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti omogočili neposredno nagrajevanje timov družinske medicine in pediatrije (dodatek za delovno uspešnost). V letu 2024 je bila sprejeta Strategija razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031 in potrjen prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026. Z aktivnostmi in ukrepi, ki jih strategija nalaga, bo ministrstvo doseglo sistemske rešitve, kot so denimo prenos določenih kompetenc na diplomirano medicinsko sestro, zmanjšanje administrativnih bremen zdravstvenih delavcev in digitalizacija procesov v zdravstvu. Poleg tega smo uvedli različne administrativne razbremenitve (npr. napotnico do zaključka zdravljenja), nov standard tima v družinski medicini, finančne spodbude (izvajalcu in zaposlenim v timu) v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki opredeljujejo več od zahtevanega minimuma.
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s predlogom za posebno davčno regulacijo presežnih prihodkov zasebnih klinik za tiste zasebne klinike, ki ustvarjajo visoke donose na račun samoplačniških storitev, je treba z davčnega vidika uvodoma pojasniti veljavno davčno obravnavo obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki je v Republiki Sloveniji urejena oziroma določena z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljevanju: ZDDPO-2). ZDDPO-2 določa obdavčitev dohodkov zavezancev, pravnih oseb. To pomeni, da so obdavčeni dohodki vseh pravnih oseb, med temi tudi tistih, ki delujejo v obliki gospodarskih družb, kakor tudi javnih ali zasebnih zavodov. Zavezanci po ZDDPO-2 so tudi zadruge, društva, ustanove, itd. Vsem tem zavezancem mora biti z vidika obdavčitve po ZDDPO-2 zagotovljen enak položaj na trgu, ko opravljajo pridobitno dejavnost. Bistvena razlika pri obdavčitvi navedenih pravnih oseb je v tem, da so na primer gospodarske družbe obdavčene na vse svoje dohodke (ker se štejejo za pridobitne organizacije), medtem ko so denimo javni in zasebni zavodi (ker so po svoji matični zakonodaji ustanovljeni za opravljanje t. i. nepridobitne dejavnosti) obdavčeni le na dohodke iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Predlog se sicer sklicuje na zasebne klinike, za namene obdavčitve po ZDDPO-2 pa je pomembna pravnoorganizacijska oblika pravne osebe, namreč obdavčitev dohodkov po ZDDPO-2 sledi pravnoorganizacijski obliki. Razumeti je, da se predlog nanaša na zasebne klinike, ki so gospodarske družbe, kar pomeni, da so obdavčene na vse svoje dohodke. Pojasniti pa je treba, da je davčna osnova po ZDDPO-2 davčni dobiček, to enostavno povedano pomeni, da se od davčno priznanih prihodkov odštejejo davčno priznani odhodki ter se obdavči razlika. Nadalje konkretno, izhajajoč iz konkretnega predloga o posebni davčni obravnavi (progresivna obdavčitev, namenski prispevek) najprej navajamo, da je davek po ZDDPO-2 prihodek državnega (integralnega) proračuna. Ob tem je treba razumeti, da gre pri namenskih prispevkih za povsem drugo dajatev, ki ima drugačno naravo od davka in ima sistemsko praviloma druge cilje in namene. V zvezi s progresivno ali drugo posebno obdavčitvijo le za en krog zavezancev (op.: po razumevanju predloga za zasebne klinike pravne osebe) je treba navesti, da so takšni pristopi lahko problematični oziroma nedopustni z vidika enake obravnave oziroma drugih pravil in načel nacionalnega in EU davčnega in drugega prava. Sklepno, izhajajoč iz pojasnjenega, navajamo, da je z vidika načel, ciljev in namenov davčne politike in v okviru davčne politike predlog neustrezen. Nekaterih ciljev se s posebnimi pristopi oziroma določbami na davčnem področju ne da učinkovito doseči. Povedano enostavneje, lahko se povzroči več negativnih učinkov, kot bi bilo na primer dojemanje, da se z davkom urejajo ali »popravljajo« vrzeli ali neprimerna ravnanja, ki se morajo reševati z drugimi pristopi, na drugih področjih.
Menimo, da veljavna davčna obravnava, opisana zgoraj, v širšem smislu že sledi ciljem predloga.