Zakaj smo še vedno umazani?
Vsaka resna družba se razkriva v podrobnostih. Ne v deklaracijah, ne v sloganih, temveč v standardih, ki jih vzdržuje vsak dan, tudi tam, kjer ni nadzora, kamere ali aplavza. Javni prostor je odsev reda.
V Sloveniji veliko govorimo o razvitosti, kakovosti življenja in evropskih standardih. Manj pa se ukvarjamo z osnovami. Ena takih osnov je javna higiena. Dejstvo, da je v večini javnih objektov edino sredstvo osebne higiene suhi toaletni papir, ni znak skromnosti ali racionalnosti, temveč znak sprejetega minimuma, ki ga ne znamo več problematizirati.
To je vprašanje standarda.
Suhi papir ne zagotavlja temeljite osebne higiene. To vsi vemo, a o tem molčimo, ker je tema nerodna. Prav tu se začne težava.
Red ni stvar ideologije. Red je stvar kulture.
Če nismo pripravljeni vzdrževati osnovne higiene v javnem prostoru, potem težko govorimo o višjih standardih drugje v zdravstvu, šolstvu ali upravi. Javni WC ni obrobna tema; je simbol odnosa do skupnosti in do posameznika.
Vlažni papirni robčki niso razkošje in niso modna muha. So osnovno higiensko sredstvo, ki je v številnih razvitih državah že samoumevno. Ne kot izraz razvajenosti, temveč kot izraz zrelosti in samospoštovanja. Države, ki razumejo pomen reda, zdravja in preventive, o tem ne razpravljajo ideološko to preprosto uvedejo.
Seveda obstaja okoljski vidik. Ta pa ni nepremostljiva ovira. Biorazgradljivi, WC-ju prijazni vlažni robčki že obstajajo in se jih uporablja odgovorno, z jasnimi smernicami. Tehnologija je na voljo. Manjka predvsem odločnost.
Pravo vprašanje je, zakaj smo se sprijaznili z nižjim standardom, kot bi bil potreben in smiseln.
Red ni sovražnik svobode. Red je njen temelj.
Predlog je preprost: Republika Slovenija naj razmisli o uvedbi vlažnih papirnih robčkov v javne objekte kot so gostinski lokali, nakupovalni centri, javne ustanove in druge prostore z javnimi sanitarijami. Ne kot eksperiment, temveč kot normalizacijo osnovne higiene.
Civilizacija se ne meri po tem, kaj obljublja, temveč po tem, kako skrbi za temeljne stvari.
Tudi takrat, ko o njih ni prijetno govoriti.