31. 3. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Glede prvega predloga, da naj FURS prične uporabljati sisteme umetne inteligence, ki bodo zaznali in v velikem obsegu sprocesirali anomalije pri davčnih obračunih, Ministrstvo za finance pojasnjuje, da si skupaj s Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) prizadeva za večjo preglednost ter učinkovitejšo zaščito davčnih prihodkov pred davčnimi goljufijami z zakonodajnimi predlogi in drugimi (nezakonodajnimi) ukrepi. V okviru teh prizadevanj FURS pri svojem delu že uporablja tudi tehnologije umetne inteligence, pri čemer posebno pozornost namenja prepoznavanju in obvladovanju tveganj, povezanih z njihovo uporabo.
Uredba Sveta (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828) (v nadaljnjem besedilu: Akt o umetni inteligenci), ki ga je Slovenija implementirala v svojo zakonodaja z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (Uradni list RS, št. 85/25), določa harmonizirana pravila za dajanje na trg in za uporabo sistemov umetne inteligence v Uniji, prepovedi nekaterih praks umetne inteligence, posebne zahteve za visoko tvegane sisteme umetne inteligence in obveznosti za operaterje takih sistemov.
Čeprav Akt o umetni inteligenci izrecno ne navaja davčnih sistemov, se velik del sistemov umetne inteligence, ki se uporabljajo v javni upravi, lahko uvršča med visoko tvegane sisteme, zlasti kadar se uporabljajo pri sprejemanju odločitev javnih organov, ki imajo lahko pomembne učinke na posameznike (na primer pri presojah, preverjanjih ali ocenjevanju tveganj). Zaradi navedenega je uvajanje tovrstnih tehnologij v javno upravo zahtevno, tako z vidika organizacijskih in tehničnih prilagoditev kot tudi z vidika časovne komponente. Posebna pozornost je pri tem namenjena zagotavljanju ustrezne ravni varstva osebnih in drugih občutljivih podatkov.
V letu 2025 je bila na FURS umetna inteligenca vključena v proces informiranja. Sprva je bila uvedena kot podpora uslužbencem v kontaktnem centru, kasneje pa tudi pri razvoju klepetalnika (chatbota) za davčne zavezance. Pri analizi podatkov FURS uporablja odprtokodno orodje KNIME, ki temelji na prediktivni analitiki in predstavlja dodatno podporo pri nadzoru davčnih zavezancev na področju davka od dohodkov pravnih oseb ter davka od dohodkov iz dejavnosti.
Kljub uporabi umetne inteligence končne odločitve v postopkih vedno sprejme človek. Od leta 2023 FURS uporablja tudi analitično orodje Qlik Sense, ki vključuje modul umetne inteligence za napredno analizo podatkov. S pomočjo metod strojnega učenja sistem generira vpoglede, predloge in priporočila, ki omogočajo boljše razumevanje velikih količin podatkov ter prispevajo k učinkovitejšemu sprejemanju odločitev.
Z uvedbo poročanja evidenc davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ki je stopilo v veljavo 1. julija 2025, se je povečala količina razpoložljivih podatkov, kar omogoča poglobljeno analizo in odkrivanje anomalij. FURS zato raziskuje možnosti uporabe generativne umetne inteligence, zlasti velikih jezikovnih modelov. Pri tem pomemben izziv predstavlja varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, saj večina tovrstnih rešitev temelji na oblačni infrastrukturi. Zato FURS trenutno išče ustrezne rešitve znotraj obstoječih informacijskih sistemov, ki bodo omogočale uporabo tovrstnih tehnologij ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni informacijske varnosti. Prav varnostni vidik ter obvladovanje tveganj bosta imela ključno vlogo pri nadaljnjih odločitvah glede uporabe umetne inteligence na tem področju.
V zvezi z drugim predlogom, da naj FURS prične izvajati večji dejanski nadzor nad sistemom DDV, zlasti kadar se uveljavlja za transakcije, kot so potrošniška elektronika, hrana, pijač, Ministrstvo za finance pojasnjuje, da FURS že od uvedbe DDV izvaja sistematičen nadzor nad pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja tega davka. Mednarodno primerljivi podatki o davčni vrzeli na področju DDV kažejo na učinkovitost nadzornih postopkov FURS in uspešno obvladovanje tveganj. Leta 2023 je DDV vrzel v Sloveniji znašala 4,9 %, kar je bistveno manj od povprečja Evropske unije, ki znaša 9,5 %. S tem se Slovenija uvršča na peto mesto med državami članicami EU.
FURS redno in načrtno izvaja finančne nadzore, ki vključujejo tudi preverjanje pravilne obravnave nakupov blaga in storitev, ki niso izključno namenjeni poslovni rabi. Nadzor je usmerjen v zagotavljanje pravilnega obračunavanja davčnih obveznosti zavezancev z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb ter pravilne obravnave bonitet, kadar se kupljeno blago ali storitve uporabljajo za zasebne namene zaposlenih ali lastnikov.
V zvezi z goljufijami DDV je FURS izdala publikacijo Poslovanje z »neplačujočimi gospodarskimi subjekti« in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti, ki je dostopna na spletni strani FURS. Dokument vsebuje primere goljufij na področju DDV ter opisuje ukrepe FURS za njihov nadzor in preprečevanje. V njem so opredeljene tudi dejavnosti z večjim tveganjem za davčne goljufije, ki so bile določene na podlagi izkušenj iz izvedenih postopkov nadzora ter mednarodne izmenjave informacij na področju DDV, zato jih FURS redno spremlja in nadzira.
Na spletni strani FURS je objavljeno tudi gradivo Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo, ki vsebuje smernice za pravilno davčno obravnavo nakupov, pri katerih obstaja tveganje zasebne ali mešane rabe. Namen teh pojasnil je zagotoviti enotno razlago zakonodaje, zmanjšati tveganje napak pri davčnih zavezancih ter povečati preglednost in skladnost poslovanja.
Tveganja, povezana z neposlovno rabo blaga in storitev, so vključena tudi v letni načrt davčnih nadzorov za leto 2026. Inšpekcijski nadzori bodo večinoma temeljili na analizi tveganja in bodo usmerjeni v odkrivanje ter zmanjševanje davčnih goljufij, izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in omejevanje sive ekonomije. Posebna pozornost bo namenjena zavezancem, ki neupravičeno uveljavljajo odbitek vstopnega DDV zaradi zasebne rabe, zavezancem z večjimi neskladji med davčnimi obračuni in evidencami DDV ter tistim, ki v davčne obračune vključujejo stroške, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti. Nadzor bo zajemal tudi pravilno davčno obravnavo ugodnosti, danih posameznikom v obliki nakupa blaga ali storitev, povračil stroškov v zvezi z delom, ter nepredložitev obračunov davkov in prispevkov od dohodkov iz zaposlitev fizičnih oseb.
Poleg inšpekcijskih nadzorov se navedena področja preverjajo tudi v okviru sprotnih in naknadnih davčnih nadzorov v postopkih kontrole. FURS na pravilno davčno obravnavo nakupov za zasebno rabo opozarja tudi s preventivnimi aktivnostmi, kot so splošna in individualna obvestila davčnim zavezancem. Primer takšne aktivnosti je bilo splošno obvestilo, objavljeno 12. decembra 2025 na družbenih omrežjih v času prednovoletnih nakupov daril.
Ciljno usmerjene davčne nadzore FURS spremlja tudi v evidencah nadzora. V okviru strategij nadzora, ki so od leta 2023 usmerjene v pravilno davčno obravnavo zasebne rabe, je bilo zaključenih 578 nadzorov v inšpekciji in kontroli, pri čemer so bile zaradi ugotovljenih kršitev davčne obveznosti povečane za skupno 2,7 milijona evrov.
V inšpekcijskih postopkih se nadzori spremljajo tudi glede na posamezne pojavne oblike nepravilnosti. V primerih neposlovne rabe ter ugotavljanja bonitet zaradi uporabe službenih vozil za zasebne namene je bilo zaključenih 97 inšpekcijskih nadzorov, v katerih so bile davčne obveznosti povečane za skupno 9,1 milijona evrov, od tega približno 1 milijon evrov iz naslova DDV.
Ob tem dodajamo, da lahko razvoj naprednih tehnologij, zlasti umetne inteligence, v prihodnje pomembno prispeva k učinkovitejši analizi tveganj in preprečevanju davčnih goljufij.
Glede predloga, da se dvignejo globe za prekrške za davčne goljufije, Ministrstvo za finance pojasnjuje, da je treba razlikovati med davčnimi zatajitvami in davčnimi prekrški. Bistvena razlika med kaznivim dejanjem davčne zatajitve in davčnim prekrškom je v teži dejanja, družbeni nevarnosti in sankcijah.
Kazniva dejanja so hujše kršitve, opredeljene v Kazenskem zakoniku.[1] Davčna zatajitev je kaznivo dejanje z namenom pridobitve velike premoženjske koristi, ki se obravnava v kazenskem postopku, kaznuje pa z zaporom.[2] Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. Kazenske sankcije so kazni (zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države), opozorilne sankcije in varnostni ukrepi. Prekrški pa so lažje kršitve, urejene v zakonu (npr. v Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o davku na dodano vrednost).
Davčni prekrški, ki jih vodi davčni organ, so manjše kršitve zakona od kaznivih dejanj in so zanje predpisane milejše sankcije kot pri kaznivem dejanju. Sankcije za prekrške so globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, izločitev iz postopkov javnega naročanja, vzgojni ukrepi. Davčni predpisi določajo globe glede na vrsto storilcev (posameznike ali pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost) in težo prekrška. Za hujše kršitve so določene višje globe. Globe so določene v razponu. Pri tem je pomembno upoštevati, da lahko prekrškovni davčni organ pri izreku sankcije določi globo znotraj razpona, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep. Pri določitvi sankcije se upoštevajo vse olajševalne in obteževalne okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja, zlasti pa stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, zlasti, ali je poravnal škodo. Pri določitvi globe se upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti, pri prekrških s področja davkov in carin pa tudi sorazmerje višine globe z višino prikrajšane dajatve. Pri določitvi globe pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku se upošteva gospodarsko moč in prej izrečene sankcije. V primerih, ko je z zakonom tako določeno, se lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije.[3]
Ministrstvo za finance meni, da so sankcije za nespoštovanje davčnih predpisov ustrezno urejene. Če pa bo pri spremljanju izvajanja predpisov ugotovljeno, da višina glob za davčne prekrške v davčnih predpisih ali sankcije za kaznivo dejanje davčne zatajitve glede na naravo in težo prepovedanega ravnanja ter cilje, ki jih zasledujejo, ni primerna, bo Ministrstvo za finance predlagalo spremembe.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Med predlogi državljana je tudi pobuda, ki sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje, in sicer sprememba prvega ter drugega odstavka 249. člena KZ-1. Predlaga se, da se prag premoženjske koristi, ki je pogoj za obstoj kaznivega dejanja, zniža s 50.000 EUR (velika premoženjska vrednost) na 5.000 EUR (večja premoženjska vrednost)
Pri davčni zatajitvi po 249. členu KZ-1 je prag kaznivosti vezan na veliko premoženjsko vrednost. Pojem »velika premoženjska vrednost« je opredeljen v devetem odstavku 99. člena KZ-1, pri čemer se kot velika premoženjska vrednost šteje znesek, ki je bil dosežen ali povzročen ob storitvi kaznivega dejanja in presega 50.000 eurov.
Kazenski postopek in kazenske sankcije predstavljajo ultima ratio, torej skrajno sredstvo, ki pride v poštev šele takrat, ko milejši mehanizmi pravnega varstva ne zadoščajo. Na davčnem področju je primarno zagotovljeno varstvo javnofinančnih prihodkov že v okviru davčnega postopka in prekrškovnega sankcioniranja. Zato je primerno, da se kazenski postopek uveljavi le v zadevah razmeroma visokih davčnih utaj, ki so praviloma tudi povezane z večjo stopnjo protipravnosti glede na organizirane načine storitve (na primer »davčni vrtiljaki«, »sistemske davčne goljufije«).
[1] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 95/21, 105/22 -ZZNŠPP, 16/23 in 107/27 – odl. US).
[2] Kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika stori, kdor z enim ali več ravnanji, zato da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih državah članicah Evropske unije, da lažne podatke o pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa skupna višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davka, ki mu je bil neupravičeno vrnjen, ne glede na vrsto obveznosti ali davka v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev, doseže veliko premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Drugi odstavek tega člena določa, da se enako kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka enkrat ali večkrat ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, kadar je prijava obvezna, pa skupna višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibal, ne glede na vrsto obveznosti v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev, doseže veliko premoženjsko vrednost. Kaznivo dejanje davčne zatajitve stori tudi, kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev dejanske davčne obveznosti, na zahtevo pristojnega davčnega organa ne daje podatkov, ne vodi ali ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor, se kaznuje z zaporom do dveh let (tretji dostavek 249. člena Kazenskega zakonika). Četrti odstavek tega člena pa določa kazen za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki je bilo storjeno v hudodelski združbi. V tem primeru se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let.
[3] Splošna pravila za odmero sankcije so določena v 26. členu Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24, 100/25 – ZS-1 in 10/26), ki določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.