Višja urna postavka za delo v soboto
Sobota v Sloveniji ni uradno določen dela prost dan po zakonu, razen če pade na kateri od državnih praznikov, ki so že določeni, kot so novo leto, velika noč (ponedeljek), 1. maj, itd., tako da je v osnovi delavnik, razen če gre za vikend ali praznik, ki se praznuje ob sobotah. Sobota je (večinoma) delavnik, a se pogosto obravnava drugače. Nekatere Kolektivne pogodbe določajo, da je sobota lahko prost dan ali krajši delavnik (npr. do 13. ure).
V javnem sektorju dodatek za delo v soboto ni določen kot samostojen dodatek, ampak se obračuna kot delo preko polnega delovnega časa (če sobota ni dela prost dan) in sicer 30 % urne postavke osnovne plače. Če pa je sobota dela prost dan (praznik), se obračuna dodatek za dela prost dan. Torej se delo v soboto šteje kot nadurno delo, kar pa velja le za tiste, ki imajo po pogodbi o zaposlitvi delo razporejeno kot enakomeren delovni čas.
Je pa veliko javnih uslužbencev, kateri imajo neenakomeren delovni čas in morajo zaradi narave dela opravljati dela v soboto (zdravstvo, reševalne službe, policija, gasilci, pravosodna policija itd). Takšnim uslužbencem ne pripadajo nobeni dodatki in jim delo v soboto pomeni enako kot da bi delali en dan od ponedeljka do petka in se njihovo delo ne šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
Predlagam, da se uslužbencem, za delo v soboto poviša urna podstavka ali doda primeren dodatek, vsaj v višini 40% urne podstavke, kajti z zakonom je že določeno, da za delo v nedeljo ali prost dan (nedelja, prazniki) uslužbencu pripada dodatek v višini 90% (KPJS, 44. člen, dodatek za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan). Torej bi morali tisti, kateri imajo neenakomeren delovni čas, za delo v soboto, že zaradi nuje narave dela, odsotnosti od družine itd... prejemati vsaj delni dodatek. Nepravično je, da uslužbenci z enakomernim delovnim časom ob morebitnem delu v soboto prejmejo določen znesek, uslužbenci z neenakomernim delovnim časom pa nobenega. Poudariti je potrebno, da uslužbenec z enakomernim delovnim časom opravlja dela in naloge v sklopu 40 ur na teden (redno delo), v primeru prihoda v soboto dobi nato izplačilo za opravljene nadure, uslužbenec z neenakomernim delovnim časom pa včasih opravi včasih tudi po 50 ur ali več na teden (v sklopu rednega dela) in ker imajo večinoma vsi t.i. referenčno obdobje, se višek opravljenih ur kompenzira s tem, da te delodajalec čez teden (od ponedeljka do petka) pusti prostega doma in ti tako zmanjša število opravljenih nadur. Takšen uslužbenec je nato prikrajšan za polno izplačilo nadur, za delo v soboto pa ne prejme nobenega dodatka.
Vsak javni uslužbenec bi moral prejeti dodatek za delo tudi v soboto (enakomeren in neenakomeren delovni čas).