16. 3. 2026
Odziv Ministrstva za javno upravo
Na podlagi določb Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ)[1] lahko kandidate predlagajo politične stranke in volivci (42. člen). S tem, da določbi 43. in 44. člena jasno določata, katere stranke in v kateri volilni enoti (ali več volilnih enotah) lahko svoje kandidate uvrstijo na kandidatne liste za volitve. To so tiste, katerih kandidatne liste ali posamezni kandidati so prejeli zadostno podporo. Potrebna je podpora najmanj treh poslancev državnega zbora oziroma podpora najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če listo kandidatov določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti oziroma če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj sto volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti, če lista kandidatov ni določena na prej navedeni način. Politične stranke, katerih kandidatne liste ne prejmejo zahtevane podpore, ne morejo sodelovati na volitvah. V posamezni volilni enoti pa lahko določi listo kandidatov s podpisi skupina najmanj tisoč volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Podpora s podpisi se lahko daje od dneva, ki je določen za začetek volilnih opravil, do dneva, ki je določen za predložitev list kandidatov, volivec oziroma poslanec pa lahko da svojo podporo s podpisom samo enkrat (46. člen).
Torej, v skladu z navedeno ureditvijo, lahko na volitvah sodelujejo politične stranke, ki prejmejo predpisano podporo kandidatnim listam ali posameznikom ter obratno. Takšna ureditev posledično pokaže na podporo določeni politični stranki in njenim kandidatom že pred volitvami, končna oziroma odločujoča podpora pa se izkaže na volitvah.
Izidi dosedanjih volitev v Sloveniji kažejo na to, da so volivci na posameznih volitvah izkazali zaupanje tako političnim strankam, ki delujejo že dlje časa v slovenskem političnem prostoru, kot tudi strankam, ki so bile ustanovljene in so začele delovati kratek čas pred posameznimi volitvami.
Tako so volivci na primer na volitvah leta 2011, 2014 in 2018 izvolili v parlament kar šest novih strank, leta 2022 pa eno, ki je zasedla doslej največji delež parlamentarnih sedežev v zgodovini samostojne Slovenije.
Upoštevajoč navedeno na ministrstvu menimo, da je veljavna ureditev glede možnosti političnih strank, da sodelujejo na volitvah s svojimi kandidati, brez omejitev glede tega, koliko časa stranka predhodno deluje, ustrezna. Ministrstvo za javno upravo kot resorno pristojno ministrstvo za sistemsko urejanje volilne zakonodaje ob spremljanju izvajanja Zakona o volitvah v državni zbor ni zaznalo, da bi dosedanja ureditev v zvezi z načinom ustanavljanja in sodelovanja novih političnih strank v volilnem procesu povzročala težave. Sicer pa bi se za predlagane spremembe zahtevalo široko soglasje družbe, ker je skladno z zakonodajo za spremembo potrebna kvalificirana večina v državnem zboru (2/3 absolutna večina).
Glede na vse navedeno predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Zakon o volitvah v državni zbor https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185