28. 1. 2026
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Z vidika veljavne splošne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) temeljna obveznost delavca, da vestno opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, kar ima podlago v prvem odstavku 33. člena ZDR-1. Pri tem mora v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDR-1 upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. ZDR-1 v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko delavec odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Hkrati mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, kar ima podlago v 35. členu ZDR-1.
Pojasnjujemo, da je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca (krivdni razlog).
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih. ZDR-1 izrecno določa, da se lahko pisno opozorilo pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec, kar ima podlago v prvem odstavku 85. člena ZDR-1.
V zvezi s pisnim opozorilom izpostavljamo sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 293/2010 z dne 20. 3. 2010, v katerem je sodišče pojasnilo, da lahko delodajalec delavca pisno opozori na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti, pri čemer je dodalo, da je namen, ki ga ZDR-1 zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo ta, da delavca odvrne od nadaljnjih kršitev delovnih obveznosti. Pisno opozorilo je torej samostojen predhodni akt delodajalca, s katerim delavca opomni na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve.[1] Utemeljenost opozorila se presoja v okviru spora o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pojasnjujemo, da se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 114/23; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1D), ki je začel veljati 16. 11. 2023, na novo določila obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podaje opozorila pred odpovedjo na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o njih izjavi (izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca to neupravičeno pričakovati. S tem se na zahtevo delavca izvede zagovor o okoliščinah kršitve in se na predlog delavca vključi tudi predstavnika delavcev (sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik) ali drugo osebo, ki jo delavec pooblasti. Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi postopka iz četrtega odstavka 85. člena ZDR-1 mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu, kar določa šesti odstavek 85. člena ZDR-1.
Dodatne obveznosti delodajalca glede pisnega opozorila pred odpovedjo iz krivdnega razloga ne vplivajo na pravno naravo tega opozorila, ampak se zagotavlja dodatna pravna varnost delavca, pri čemer velja poudariti, da v skladu s predlogom ne gre za avtomatizem, ampak se postopek zagovora in odločitev delodajalca o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga uresničuje zgolj na podlagi pisne zahteve delavca.
V zvezi s samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dodatno pojasnjujemo, da mora pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kar ima podlago v drugem odstavku 85. člena ZDR-1. Dodajamo, da mora biti v skladu z ZDR-1 redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, hkrati pa mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje, kar določata 87. in 88. člen ZDR-1. Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delodajalec, je v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZDR-1 dokazno breme na njegovi strani.
Če delavec meni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, mora v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem. Pristojnost za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja je pridržana delovnemu sodišču, kar ima podlago v 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US, 43/12 – odl. US, 10/17 – ZPP-E in 196/21 – ZDOsk).
Glede na izpostavljeno menimo, da je veljavna zakonska ureditev instituta pisnega opozorila pred odpovedjo ustrezna, pri čemer velja izpostaviti naknadno sodno presojo upravičenosti tega pisnega opozorila, če bi na njegovi podlagi zaradi ponovne kršitve dejansko prišlo do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ob tem je treba, poleg dokaznega bremena delodajalca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izpostaviti tudi sam namen pisnega opozorila pred odpovedjo, ki je v tem, da delavca odvrne od nadaljnjih kršitev delovnih obveznosti.
[1] sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 179/2008 z dne 12. 1. 2010