30. 9. 2011
Odziv Ministrstva za promet
Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) v 5. členu določa, da je prepovedano orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Pri tem je potrebno upoštevati tudi širino cestnega sveta, ki je lahko največ 2 metra od prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, ki ga sestavlja cestišče z vkopi in nasipi.
Če seštejemo navedene dolžine, bi glede na pravno zahtevano stanje v praksi težko prišlo do omejevanja polja preglednosti ob javni cesti.
Če je polje preglednosti ob državni cesti kakorkoli omejeno, je potrebno na to opozoriti upravljavca ceste oz. pristojnega inšpektorja za ceste (za državne ceste Prometni inšpektorat RS, za občinske ceste pa občinskega inšpektorja za ceste).
Poleg tega Zakon o cestah v 75. členu določa, da v območju nivojskega križišča državnih cest, državne ceste z občinsko cesto, z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na državno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. V primeru kršitve se lastnik kaznuje z globo 500 evrov. Enaka prepoved velja tudi za občinske ceste.
Kar zadeva divjad, ki pride iz njiv ali gozdov na javno cesto, pa se tovrstni primeri v praksi rešujejo s postavitvijo ustreznega prometnega znaka za nevarnost, ki voznike opozarja na nevarnost divjadi na cesti. Če takšnega prometnega znaka ni postavljenega, je potrebno glede na okoliščine konkretnega primera ugotavljati odgovornost upravljavca ceste, saj je upravljavec ceste tisti, ki je odgovoren za varen in nemoten potek prometa na cesti, ki jo upravlja.
Kot je razvidno iz navedenega je zakonodajalec poskrbel za pravno ureditev tovrstnega stanja; dolžnost upravljavcev cest in pristojnih inšpektorjev za ceste pa je, da v praksi nadzirajo spoštovanje navedenih določb.
če bi šli merit bi vidli da pri večini cestišč ne more biti koruza bližji kot dva metra, saj je meter že nasutega z peskom meter od tega pa ne more rast ker je zemlja uničena.
zakaj ne prelagate še rušenje hiš zato ker je ovink nepregleden.
Veliko nevarnejša je koruza v ovinkih. Zato menim, da bi bilo bolj pomembno kot oddaljiti koruzo od roba ravne ceste, izprazniti notranji del ovinka. Predlog pa podpiram v upanju, da bo kdaj v resnici predmet izboljšav pa da pri nas ne bodo več gorele svečke tam kjer raste koruza. O tem sem namreč že pisal pred časom pod naslovom Za šajtrgo koruze.
Podpiram predlog ampak imam opombo na splošno: še vedno se je pa treba zavedati da ljudje preveč posegamo v naravo in bi morali tudi kdaj naravi dati prednost namesto da vedno razmišljamo kako bi bilo bolje nam samim. Zavedam se da gre tukaj za gojeno kulturo: koruzo.
Pa ne samo 2m, to itak ni nič, 10 m minimum!! Tista zemlja ob cesti tako ali tako ni dobro rodna. Prav tako se bi zavzel, da vsaj 10-20 m od regionalnih cest ne more biti novih zazidljivih zemljišč, tako pa povsod kjer zraste hiša ob cesti, že stojo znak za omejitev 50km/h, ki potem velja še 200 m gor in dol po cesti, in na koncu se po celi dolini voziš 50, sicer pa samo bremzaš in pospešuješ nonstop >:|
Po mojem mnenju je koruza ob cesti precej bolj zdrava kakor zrak v mestih.
Kar se tiče varnosti v prometu je edina razlika med koruzo in grmovjem ob cesti ta, da je grmovje ob cesti skozi celo leto, razen pozimi, ko odpade listje in se vidi skozi in smo nanj navajeni v primerjavi s koruzo, ki je prisotna zgolj v krajšem časovnem obdobju..
Se strinjam. Vprašanje je tudi, ali je takšna koruza, ki raste čisto ob cesti, sploh užitna in ali ni mogoče preveč onesnažena od izpušnih plinov.
Še ena, ki se strinja.
Se strinjam.
Se zelo, zelo strinjam!