Predlog Zakona o upoštevanju življenjskih stroškov pri določanju dohodkovnega položaja posameznikov in družin
1. Namen zakona
Namen zakona je povečati finančno pravičnost pri obdavčitvi in določanju socialnih transferjev (npr. otroški dodatki, subvencija vrtca, štipendije), tako da se pri izračunu dohodka upoštevajo tudi realni življenjski stroški gospodinjstev.
Trenutna ureditev v Sloveniji posameznike z nekoliko višjimi plačami pogosto avtomatično uvrsti v najvišje dohodkovne razrede, brez upoštevanja dejstva, da številni mladi in družine nosijo znatne stroške, kot so:
stanovanjski kredit za prvi dom,
kredit za vozilo, ki je nujno za dostop do dela,
osnovni stroški za otroka (plenice, formula, voziček, oprema),
drugi nujni življenjski stroški.
To povzroča, da družine z realno nizko razpoložljivim dohodkom formalno izpadejo kot premožne, kar vodi do:
najvišjih cen vrtca,
izgube ali znižanja otroških dodatkov,
višje dohodnine,
težjega ustvarjanja ali vzdrževanja družine.
Zakon zato vzpostavlja koncept “prilagojenega dohodka”, ki bolj pošteno odraža dejanski finančni položaj gospodinjstva.
---
2. Ključne rešitve zakona
2.1. Uvedba pojma “prilagojeni dohodek”
Prilagojeni dohodek = neto dohodek gospodinjstva – (seštevek priznanih življenjskih stroškov).
Ta znesek se uporablja pri:
dohodnini,
izračunu dohodkovnega razreda za otroški dodatek,
izračunu plačila vrtca,
državnih štipendijah,
drugih socialnih pravicah.
2.2. Kateri stroški se upoštevajo (primeroma)
Stroški, ki dokazano zmanjšujejo realno razpoložljiv dohodek, npr.:
stanovanjski kredit (s poudarkom na kreditu za prvi dom),
avtokredit, kadar je vozilo nujno za dostop do dela (dokazilo: izjava delodajalca ali razdalja do javnega prevoza),
otroški stroški:
plenice,
adaptirano mleko,
osnovna oprema,
nujni medicinski stroški, ki jih ne krije ZZZS,
drugi nujni stroški, ki jih lahko določi vlada z uredbo (npr. stroški nege, posebnih diet ipd.).
2.3. Kako se stroški upoštevajo
Zakon uvaja trojni učinek odbitkov:
1. Odbitek pri dohodnini
Priznani stroški se obravnavajo podobno kot posebna davčna olajšava, kar znižuje osnovo za obdavčitev.
2. Znižanje dohodkovnega razreda
Uporablja se prilagojeni dohodek – to pomeni, da družina ni avtomatsko v najvišjem razredu samo zato, ker ima formalno višjo plačo.
3. Zmanjšanje prikazanega mesečnega dohodka
Posamezniku ali družini se formalno prizna nižji “ekonomski” dohodek, kar omogoča bolj pravično določanje pravic.
2.4. Kdo je upravičen?
Družine z otroki.
Mladi do določene starosti (npr. do 35 let), ki so obremenjeni s stanovanjskimi stroški.
Ostali posamezniki v dokumentirano težkem ekonomskem položaju.
---
3. Razlogi za uvedbo zakona
1. Pravičnejša obdavčitev
Plača ne odraža dejanskega premoženja. Družina z 2.000 € neto in 900 € kredita je v slabšem položaju kot družina z 1.500 € in brez stroškov.
2. Spodbujanje rodnosti in ustvarjanja družin
Mladi zaradi visokih začetnih stroškov težko načrtujejo otroke. Zakon zmanjšuje finančni pritisk v najobčutljivejših letih.
3. Socialna varnost
Prilagojeni dohodek bolj realno pokaže, koliko gospodinjstvu dejansko ostane. To zmanjša tveganje revščine in socialne izključenosti.
4. Zmanjšanje neenakosti
Upoštevanje stroškov uravnoteži položaj ljudi, ki delajo in plačujejo kredite, z ljudmi, ki takih stroškov nimajo.
5. Transparentnost in enostavnost
Sistem bi lahko temeljil na enostavnem obrazcu in dokazilih (npr. potrdilo o kreditu), brez zapletene birokracije.
---
4. Izvedba in nadzor
Dokazila o stroških se predložijo pri letni dohodninski napovedi ali pri vlogi za socialne prejemke.
FURS, CSD in občine prejmejo poenoten izračun “prilagojenega dohodka”.
Zmanjša se administracija, ker uporabniki ne pošiljajo več istih dokazil več različnim institucijam.
---
5. Pričakovani učinki
Zmanjšanje mesečnih izdatkov za mlade in družine.
Večja motivacija za ustvarjanje družine.
Večja socialna stabilnost.
Pravičnejša porazdelitev davčnih bremen.
Zmanjšanje občutka “kaznovanja” ljudi, ki delajo in hkrati nosijo visoke življenjske stroške.