Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev možnosti prestopov poslancev

228 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Predlagam, da se v Zakon o poslancih, doda ukinitev možnosti prestopov poslancev v času mandata.

Če mu stranka, iz katere je bil izvoljen ne ustreza več, naj odstopi kot poslanec, njegovo mesto pa nadomesti drugi izvoljeni. Prvi pa pač "da odpoved" in zapusti delovno mesto. Nikakor pa ni prav, da se potem povezujejo v nove poslanske skupine ali celo v druge stranke.

Ljudstvo ga je izvolilo kot predstavnika določene stranke in tam naj ostane do konca mandata. Če mu ne paše - naj gre domov in se ne preseda iz stolčka na stolček.

35 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Evrona 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27. 1. 2026

Odziv Ministrstva za javno upravo

Kot določa 2. člen Zakona o poslancih (ZPos)[1] so poslanci predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora (v nadaljevanju: Poslovnik).[2] Poslovnik sodi med ustavne kategorije, saj Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) v 94. členu določa, da ima Državni zbor Republike Slovenije poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. S Poslovnikom se ureja organizacija in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslancev. Kot določa 28. člen Poslovnika, ima poslanec pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Poslanec je lahko član le ene poslanske skupine. Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino. Poslanec je lahko član poslanske skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen, oziroma poslanske skupine parlamentarne stranke, katere član je. Poslansko skupino iz prejšnjega odstavka lahko ustanovijo najmanj trije poslanci. Poslansko skupino lahko ustanovijo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ne glede na število- 29. člen Poslovnika. V skladu z 31. členom Poslovnika se dvoje ali več poslanskih skupin lahko združi v eno poslansko skupino. Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane. Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Taka poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane. Na predlog poslancev, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) v skladu z veljavno ureditvijo lahko poda mnenje k vsebini Poslovnika ali njenim spremembam in dopolnitvam, ko jo državni zbor na podlagi drugega odstavka 116. člena Poslovnika, k temu pozove. Odločitev o tem, ali državni zbor glede vsebine Poslovnika mnenje Vlade upošteva, pa je na strani državnega zbora.

Glede na vse navedeno Vlada ne sprejema odločitev glede vsebine urejanja notranjih razmerij Državnega zbora ter pravic in obveznosti poslancev, ki jih ureja Poslovnik, k temu pa sodi tudi možnost prestopa poslancev v času mandata, kar je predmet tega predloga.

Vlada kot najvišji organ izvršilne veje oblasti tudi ne more posegati v notranje delovanje državnega zbora kot najvišjega nosilca zakonodajne pristojnosti, zato, glede na vse navedeno, predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
 


[1] ZPos (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24 in 57/25 – ZF) https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO231.

[2] Poslovnik (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=POSL34.

Komentarji