20. 1. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Pojasnjujemo, da so starši dolžni preživljati svoje otroke v skladu z določbami Družinskega zakonika[1] (v nadaljevanju: DZ). Dolžni so skrbeti za življenje in zdravje svojih otrok, skrbeti za njihovo zdravo rast in osebni razvoj, skrbeti za njihovo šolanje in izobrazbo, itd., kot določeno v tem zakonu.
Davčna politika, kot ena izmed politik v državi, ki določa tudi sistem davčnih olajšav, je poleg davčnim namenom, namenjena tudi kot podpora drugim politikam. Izhodišče za vzpostavitev celotnega sistema olajšav je bilo enako, in sicer pavšalna ocena stroškov, ki izhajajo iz dolžnosti preživljanja v skladu s primarno zakonodajo in ne temelji na dejansko izkazanih stroških, ki jih imajo davčni zavezanci zaradi dolžnosti preživljanja. Generalna ocena stroškov preživljanja je bila narejena za vse olajšave in kakršnakoli izjema od navedenega, bi pomenila odmik od celotnega sistema davčnih olajšav.
Med posebne davčne olajšave, določene v 114. členu Zakona o dohodnini[2] (v nadaljevanju: ZDoh-2) spadajo tudi olajšave za vzdrževane otroke, katerih višine so določene v tem členu. Višje višine olajšav za vzdrževane otroke so bile določene v letu 2024, z novelo ZDoh-2AB[3], v okviru noveliranja ZDoh-2 pa je bila določena tudi uskladitev navedenih olajšav. To pomeni, da se višine davčnih olajšav na letni ravni uskladijo s koeficientom, določenim v 118. členu ZDoh-2 in so posledično višje. Zneski olajšav za vzdrževane otroke bodo v letu 2026 višje glede na le te v letu 2025, in sicer za koeficient določen v 118. členu ZDoh-2.
Za istega vzdrževanega otroka se davčna olajšava, v skladu z ZDoh-2, prizna le enemu davčnemu zavezancu (npr. enemu od staršev), lahko pa se davčna olajšava za vzdrževanega otroka v sorazmernem delu razdeli med oba starša (npr. vsak otroka uveljavlja pol leta; eden eno tretjino leta, drugi dve tretjini leta, če se tako dogovorita, ipd.). Ne moreta pa uveljavljati davčne olajšave za vzdrževanje istega otroka oba starša za celotno davčno leto, saj je to v nasprotju s splošnim konceptom priznavanja davčnih olajšav.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) menimo, da mora družinska politika temeljiti tudi na socialnih kriterijih ter kot taka v prvi vrsti stremeti k odpravi revščine in socialne izključenosti otrok. Po podatkih Eurostata imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj tveganja revščine otrok na svetu:
https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Children_at_risk_of_poverty_or_social_exclusion
https://www.gov.si/en/news/2023-12-08-slovenia-tops-unicef-ranking-in-progress-over-child-poverty/
Ocenjujemo, da predlagani (v enem delu) univerzalni otroški dodatek pomeni odstop od koncepta solidarnosti. Ob analizi stanja in preverjanju možnih načinov uvedbe univerzalnega otroškega dodatka v Sloveniji se je pokazalo, da skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav za vzdrževane otroke pri dohodnini deluje presenetljivo dobro univerzalno, saj seštevek obeh ukrepov za vse družine z enakim številom otrok zagotavlja skoraj enako podporo države ne glede na dohodek družine. Otroški dodatek je odvisen od dohodkov in premoženja družine, tako da je večji v družinah z nižjimi dohodki in z rastjo dohodkov pada. Učinek davčnih olajšav zaradi progresivnosti davčne lestvice z rastjo dohodkov raste. Ne glede na to pa obstoječi sistem ni neposredno zamenljiv z univerzalnim otroškim dodatkom.
Na MDDSZ tekoče spremljamo vse socialne transferje in njihove učinke, prav tako pa potekajo pripravljalne analize, iz katerih lahko sledijo priporočila predvsem glede tega, kako doseči konstantno pozitivno razmerje med osnovnim dohodkom in prilagojenim razpoložljivim dohodkom - torej dohodkom gospodinjstev po vseh transferjih, subvencijah in davčnih olajšavah. Pri morebitnih spremembah pa je seveda treba posebno pozornost nameniti tistim skupinam, ki bi morda bile na slabšem, predvsem pa natančno analizirati vpliv na posamezne tipe družin oz. gospodinjstev, ki se med seboj razlikujejo po številu otrok in staršev, po dohodkih staršev, starosti otrok itd., vse to pa vpliva tudi na omenjeno kombinacijo davčnih olajšav, subvencij in transferjev.
Tako torej preučujemo možnosti za izboljšave, hkrati pa menimo, da preprosta zamenjava sedanjega očitno uspešnega sistema z univerzalnim otroškim dodatkom ne bi bila primeren ukrep.
Javnofinančni učinki bi seveda bili odvisni od konkretnih rešitev oz. morebitnih sprememb. Preprosta (javnofinančno nevtralna) porazdelitev trenutnega zneska enakomerno med vse bi pomenila, da bi marsikateri otrok, ki morda bolj potrebuje podporo, prejel manj.
[1] Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US).
[2] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR.
[3] Uradni list RS, št. 104/24.