Omejitev postavljanja reklamnih panojev
Predlagam močno omejitev, reklamnih panojev ("billboard").
Kot je ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo odgovorilo na predlog Oglaševanje v javnem prostoru – Ureditev, 29.11.2022 (https://predlagam.vladi.si/predlog/15479?utm) (v nadaljevanju odgovor) takratno ministrstvo za okolje in prostor navaja, da imajo pristojnost oglasnih panojev po večini občine in ne država, oziroma ministrstva. Ministrstvo pristojno za okolje in prostor je v odgovor zapisalo : »(načrtovanje prostorskega razvoja so) zadeve javnega pomena, kar pomeni, da jih občine opravljajo samostojno« Spodaj so navedeni razlogi, zakaj reklamni panoji ne spadajo v to kategorijo in zakaj predlagam, da se pristojnost dodeli državi:
• Enotna državna merila namesto 212 občinskih ureditev. Ker ima vsaka občina svoje pogoje to privede do različnih standardov kakovosti prostora. Država bi morala sprejeti enotna merila podobno kot za gradbene objekte, varovalne pasove cest, kulturno dediščino, …
• Prometna varnost je državnega in ne občinskega pomena. Reklamni panoji dokazano vplivajo na slabšanje pozornosti voznikov [1]. Če je vpliv na prometno varnost sistemski in ne lokalni je logično, da ga ureja država, podobno kot predpise za varovalne pasove državnih cest, signalizacijo, …
• Zunanje oglaševanje vpliva na nacionalni prostor in podobo, ne samo na občino. Reklamni pano ni samo lokalni pojav. Vidijo ga tudi prebivalci drugih občin in tujci. Država je pristojna za urejanje prostora kot celote, medtem ko je občina samo za rabo prostora. Glede na to, da panoji degradirajo podobo celotne države je to v državnem interesu. V odgovoru ministrstvo prav tako navaja, da večina OPN-jev že prepoveduje postavitev objektov za oglaševanje izven naselij. To bi moralo biti sprejeto na ravni celotne države in bi se moralo nanašati tudi na mesta in naselja, saj tudi ta pripomorejo k podobi prostora.
• Boljša zaščita kulturne krajine in naravnega okolja. Veliki panoji posegajo v krajino, ki jo po zakonu varuje država [2]. Občine, še posebej manjše, pa nimajo vedno kadra, ki bi presodila o vizualnem vplivu in vplivu nasploh na krajino.
• Manj korupcijskih tveganj na lokalni ravni. Državni nivo omogoča več transparentnosti, strožje postopke in nadzor.
• Uskladitev s smernicami EU. EU pritiska na članice glede svetlobnega onesnaženja, varstva okolja in oglaševanja [3]. Država je tista, ki implementira smernice, medtem ko jih občine pogosto ne upoštevajo ali jih različno implementirajo.
• Vpliv oglaševanja na zdravje in dobrobit prebivalcev. Reklamni panoji dokazano vplivajo na spanje in razpoloženje prebivalcev [4]. To je vprašanje javnega zdravstva, ki po logiki spada na državni nivo (podobno kot omejitev alkohola, tobaka, …).
• Centralizacija omogoča boljši nadzor in izvrševanje. Po Gradbenem zakonu (GZ-1) je občina pristojna za inšpekcije nad reklamnimi panoji. Občine imajo manjši dostop do kadrov za inšpekcije, še posebej tiste, z manjšim številom prebivalstva. Država lahko zagotovi specializirano oglasno inšpekcijo na državni ravni, geodetsko evidenco lokacij panojev in enotne globe ter postopke odstranitve.
• Odlok o urejenosti naselij. V odgovoru ministrstvo pristojno za okolje in prostor navaja, da je sprejelo Odlok o urejenosti naselij in krajin [5]. Vendar občine niso zakonsko zavezane k uporabi odloka. Implementacija se prenese na prostovoljno odločitev občine, kar pomeni, da je dejansko izvajanje določb odvisno izključno od lastne presoje, volje in dejanske zmogljivosti, vključno z razpoložljivostjo kadra, strokovne usposobljenosti, …, posamezne občine.
Takratno ministrstvo pristojno za okolje in prostor je v odgovoru podalo mnenje: »da so že vzpostavljene zakonske podlage za umeščanje, nadzor in odstranitev objektov za oglaševanje.« Glede na zgornja mnenja in raziskave, predlagam, da se te zakonske podlage spremeni in da se pristojnost o zakonih, ki urejajo reklamne panoje preloži na državno raven.
Po preložitvi pristojnosti iz občin na državo, predlagam močno omejitev reklamnih panojev po celotni državi. Poleg razlogov iz zgornjega odstavka (npr. uničevanje krajine) je še kar nekaj razlogov za omejitev.
1. Varnost v prometu:
Postavitev reklamnih panojev ob cestah ureja 89. člen zakona o cestah (ZCes-2). Ta dovoljuje postavitev reklamnih panojev izven varnostnega pasu ceste. Četrti odstavek pa omejuje postavljanje panojev tako, da je še vedno zagotovljeno pregledno polje ceste, prehod čez železniško progo, in da je zagotovljena postavitev prometne signalizacije. To vpliva le na fizične omejitve: preglednost in varnost v primeru nesreče. Ne upoštevajo pa vpliv na voznika. Madlekova študija iz Slovaške [1] poda empirične dokaze preko »eye-tracking« metode, da reklamni panoji pritegnejo pogled in motijo pozornost voznikov. AVP navaja, da je 31 % voznikov že imelo negativno izkušnjo v prometu zaradi panojev in razkrila potrebo po strožji regulaciji [6]. Prav tako poudarjajo, da dodatni vizualni dražljaji podaljšajo reakcijski čas voznika in zmanjšajo njegovo zaznavanje drugih udeležencev. Podoben problem navaja tudi EU [3], ki v poročilu izpostavlja Slovenijo. Raziskava na Hrvaškem je pokazala, da oglasni panoji povečajo kognitivno obremenitev tudi pri mladih, ki so stari med 18 in 25 let [7].
Poleg raziskav, ki dokazujejo slabšanje sposobnosti voznikov zaradi reklamnih panojev, je treba vzeti v zakup tudi javnomnenjske raziskave. V raziskavi AVP kar 95 % anketirancev podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev, medtem ko 86 % anketirancev meni, da oglasi zmanjšujejo njihovo zmožnost opazovanja prometne signalizacije. [6]
Reklamni panoji namerno delujejo tako, da voznikom pritegnejo pozornost, ki bi jo morali posvetiti razmeram na cesti.
2. Vpliv na zdravje in dobro počutje
o Reklamni panoji povzročijo vizualno onesnaženje in mentalno obremenitev. V svoji raziskavi, Sharifi Nowghabi in Talebzadeh navajata, da oglasni panoji povzročajo duševno zmedenost in zmanjšujejo intelektualno koncentracijo posameznika, njeni učinki in posledice se pa sčasoma stopnjujejo. Prav tako ugotovita, da barve na panojih močno vplivajo na človekovo zaznavanje prostora. Neprimerne barve in visok kontrast lahko povzročijo občutek nelagodja, psihološko napetost in manj »vizualne varnosti« [8].
o Reklamno bombardiranje ne vpliva na mentalno in fizično zdravje le preko vsebine (npr. oglaševanje nezdrave hrane) ampak tudi preko fizičnih lastnosti, kot so presvetli zasloni in prevelika izpostavljenost, kar vodi v občutek vsiljivosti komercialnih sporočil [4]. Panoji so vir psihološkega onesnaženja, saj stalna prisotnost in neizogibnost oglasov zmanjšuje občutek mentalne avtonomije in odmora. [9]
3. Ekonomski vplivi
V odgovoru je ministrstvo za infrastrukturo napisalo: »(oglaševanje ob cestah) še naprej ostaja ena od pomembnejših možnosti oglaševanja oglaševalskih podjetij.« Ministrstvo navaja, da je glavni razlog za tem vidnost reklamnih panojev, saj večina ljudi del dneva preživi v avtomobilih. Za tem stoji tudi raziskava iz Slovaške, vendar navaja tudi nekaj slabosti [1]:
o Cena reklamnih panojev je relativno draga in finančno nedosegljiva za nekatera podjetja.
o Panoji imajo omejen doseg. Dosežejo le ljudi, ki so v neposredni bližini, prav tako ne morejo ciljati specifične skupine.
o Panoji so običajno vidni le nekaj sekund oziroma minut, preden gre oseba mimo. Zaradi tega ni mogoče ustvariti trajnega vtisa.
Poleg tega imajo reklamni panoji veliko globlji ekonomski vpliv, kot bi si mislili.
o Študije kažejo, da je ROI (return of investments) bistveno nižji pri zunanjih oglaševanjih glede na ciljno digitalno oglaševanje, kjer je možno natančno spremljati učinke. Razlog so lastnosti zunanjega oglaševanja preko panojev, ki so navedeni zgoraj [10].
o Eden glavnih prejemnikov prihodkov so občine. Vendar te opozarjajo, da je vzdrževanje dražje od prihodkov iz najemnin. V Poročilo o upravljanju občinskih površin za oglaševanje iz leta 2022, Mestna občina Ljubljana ugotavlja, da so stroški nadzora, urejanja in vzdrževanja visoki, prihodki pa stagnirajo [11].
o Znižajo vrednosti nepremičnin zaradi vizualnega onesnaženja [12].
o Reklamni panoji degradirajo prostor, kar zniža prihodke iz turizma, saj tej uničujejo percepcijo krajine [13].
o Ker je oglaševanje drago, zunanje oglaševanje največkrat promovira mednarodne blagovne znamke, kar zmanjšuje vidnost lokalnih podjetij [14]. Denar, ki bi tako ostal v lokalnem gospodarstvu, odteka k tujim podjetjem.
o Čeprav posredno, raziskave kažejo, da agresivni, vsiljivi ali nezdravi oglasi (npr. hitra hrana) povzročajo dolgoročne stroške zdravja, kar dodatno obremenjuje naše zdravstvo [15].
Čeprav oglaševanje preko reklamnih panojev prinaša hiter zaslužek za najemodajalca, ima širše negativne posledica za gospodarstvo celotne države.
4. Urbanistični vplivi
Poleg negativnih posledic na varnost, zdravje in gospodarstvo imajo reklamni panoji negativne posledice tudi na urbanizem in krajino nasploh.
o Panoji prispevajo k »vizualni prenasičenosti«, kar zmanjšuje estetsko in oblikovno koherentnost mestnega prostora. Nenadzorovani panoji homogenizirajo krajine in uničujejo značaj mest in ustvarjajo občutek generičnega prostora [16].
o Raziskave, ki so uporabile 3D analize, dokazujejo, da panoji merljivo zmanjšujejo vidni volumen krajine [17].
o Neustrezna lokacija, prevelika velikost, barvna nasičenost in neenotna razporeditev panojev ustvarjajo moteče elemente, ki niso skladni z arhitekturnimi in krajinskimi načeli [18].
o Oglasni panoji zasedajo dragocen prostor, ki bi se lahko uporabil za zeleno infrastrukturo, javne prostore ali mobilnostne površine. Urbanistične organizacije opozarjajo, da presežek panojev prispeva k “vizualnemu propadanju” območij [19].
Komercialni panoji vplivajo na prostorsko zaznavanje, identiteto mesta in kakovost javnega prostora. Omejitev je torej ključna za ohranitev urejenega in trajnostnega urbanega okolja.
5. Predlog
Predlagam naslednjo dopolnitev zakonodaje povezane z reklamnimi panoji.
o Napisan nov zakon, oziroma dopolnjeni obstoječi zakoni, ki regulirajo to področje.
o Preložitev pristojnosti iz občin na državo.
o Prepoved reklamnih panojev, razen izjem.
o Reklamne panoje imajo lahko le neprofitne organizacije, kulturne ustanove, športna društva, mladinski centri, humanitarne in dobrodelne organizacije ter ustanove, ki izvajajo nekomercialne javne kampanje. (Torej dovoljeni bi bili za neprofitne pravne osebe ter javne zavode, ki delujejo v javnem interesu in ne opravljajo komercialne oglaševalske dejavnosti.)
o Podjetja imajo lahko reklamne panoje na stavbah, v kateri izvajajo registrirano dejavnost, vendar ne več kot enega na stavbo.
o Površina reklamnih panojev ne sme presegati 2,5 m^2.
o Reklamni panoji ne smejo biti osvetljeni.
o Reklamni panoji se ne smejo nahajati v območju enega kilometra od avtocest, hitrih cest in cest za motorna vozila. Lahko se oddaljene manj, vendar ne manj kot sto metrov, če se dokaže, da se iz najvišje točke vozišča ne da videti reklamnega panoja. Breme dokaza je na lastniku.
o Reklamni panoji se ne smejo uporabljati v politične namene.
o Vzpostavi in vodi se evidenca reklamnih panojev, kjer se zbira podatke o lastniku, referenčni številki in številki dovoljenja.
o Obveznost označitve lastnika panoja, z referenčno številko na vsakem panoju.
o Trideset dnevni rok za odstranitev obstoječih panojev, ki kršijo to zakonodajo.
o Uvedba glob za kršitelje.
o Uvede se evidenca reklamnih panojev v sklopu katastra nepremičnin, oziroma ZK GJI.
o Vzpostavi se inšpektorat za nadzor reklamnih panojev.
6. Viri
[1] Madlek, R. (2023). Investigating the Effect of Outdoor Advertising on Consumer Decisions: An Eye-Tracking and A/B Testing Study of Car Drivers’ Perception.
[2] Republika Slovenija. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1).
[3] CEDR (2018). Transnational Road Research Programme Call 2016 – Roadside Advertising: An Inventory of Current Practices and Future Trends.
[4] AdFreeCities (2022). How Outdoor Advertising Impacts Health and Wellbeing.
[5] Vlada RS (2020). Odlok o urejenosti naselij in krajine. Ministrstvo za naravne vire in prostor.
[6] Agencija za varnost prometa (2023). Okrogla miza: Vpliv obcestnih oglasnih panojev na osredotočenost voznikov – potreba po strožji regulaciji.
[7] Mustapić, M., Vrkljan, J., & Jeleč, V. (2021). Research on the Influence of Roadside Billboards on Cognitive Workload of Young Drivers and Traffic Safety.
[8] Sharifi Nowghabi, A., & Talebzadeh, A. (2019). Psychological Influence of Advertising Billboards on City Sight.
[9] Thomas, J. (2015). Remove Billboards for the Sake of Our Mental Health.
[10] Liu, B. (2021). Comparing Effectiveness of Digital vs. Outdoor Advertising. Journal of Marketing Analytics.
[11] Mestna občina Ljubljana (2022). Poročilo o upravljanju občinskih površin za oglaševanje.
[12] Camacho-Cuena, E. et al. (2020). The Impact of Visual Pollution on Housing Prices. Urban Studies.
[13] Hrvaški Inštitut za turizem (2019). Utjecaj vizualnog onečišćenja na turistički doživljaj.
[14] AdFree Cities (2022). How Outdoor Advertising Impacts Local Economies.
[15] Public Health England (2020). Impact of Unhealthy Advertising on Public Health Costs.
[16] McMahon, E. (2025). Billboards: The Case for Control.
[17] Yang, J. et al. (2020). Quantifying Visual Openness of Urban Spaces Using 3D Spatial Metrics.
[18] Carmona, M. et al. (2010). Public Places, Urban Spaces: The Dimensions of Urban Design. Routledge.
[19] Scenic America (2021). The Visual Blight Report.