Zakon o zaščiti otrok in mladostnikov pred škodljivimi vplivi družbenih omrežij (prepoved uporabe do 16. leta)
Predlagam, da Republika Slovenija sprejme zakon, ki bi prepovedal uporabo družbenih omrežij ter drugih aplikacij z izrazitimi “socialnimi” funkcijami (npr. TikTok, Instagram, Snapchat, X, Discord, BeReal ipd.) za osebe mlajše od 16 let.
Izjeme bi bile dovoljene le v šolskih, nadzorovanih in terapevtskih okoljih, kjer so vsebine dostopne pod nadzorom odraslih.
Zakon naj naloži ponudnikom digitalnih platform obveznost, da v skladu z Evropsko uredbo o digitalnih storitvah (DSA) uvedejo preverjanje starosti uporabnikov na varen in zasebnosti prijazen način (npr. z uporabo EU Digital Identity Wallet ali druge oblike t. i. age assurance).
Namen ukrepa je zmanjšati tveganja za duševno zdravje otrok in mladostnikov, omejiti izpostavljenost algoritmičnim vsebinam in zaščititi otroke pred zasvojenostjo, kibernetskim nasiljem ter oblikami socialnega pritiska, ki dokazano vplivajo na njihovo samopodobo in razvoj.
Številne raziskave zadnjih let potrjujejo, da ima pretirana uporaba družbenih omrežij pri mladoletnikih negativne učinke na duševno zdravje. Zaznane so povezave med dolgotrajno uporabo družbenih omrežij in povečano pojavnostjo depresije, tesnobe, motenj spanja, občutkom osamljenosti ter moteno samopodobo pri mladostnikih.
Še posebej so ranljivi otroci v zgodnji adolescenci (10–15 let), pri katerih se možgani in socialne veščine šele oblikujejo.
Evropske države že uvajajo konkretne omejitve:
🇫🇷 Francija je leta 2023 sprejela zakon, ki določa, da otroci, mlajši od 15 let, ne smejo uporabljati družbenih omrežij brez preverjenega soglasja staršev.
🇩🇰 Danska pripravlja zakonodajo, ki bo platformam prepovedala omogočanje uporabe družbenih omrežij otrokom mlajšim od 15 let, hkrati pa uvaja omejitve uporabe pametnih telefonov v osnovnih šolah.
🇬🇷 Grčija uvaja nacionalni sistem samodejnega blokiranja dostopa do družbenih omrežij za otroke mlajše od 15 let.
Slovenija ima že zdaj v ZVOP-2 določeno starost 15 let kot mejo, do katere otrok ne more sam dati privolitve za uporabo spletnih storitev (v skladu z GDPR 8(1)).
V praksi pa platforme te omejitve ne spoštujejo, saj ne preverjajo starosti uporabnikov.
Zato je potreben jasen zakon, ki določa dejansko starostno mejo dostopa, ne zgolj formalno privolitev.
Predlagana prepoved bi bila skladna z določbami Digital Services Act (DSA), ki zahteva od ponudnikov spletnih storitev višjo raven zaščite mladoletnikov, prepoved ciljnega oglaševanja otrokom in obveznost preverjanja starosti uporabnikov.
Zakon bi zato dopolnil obstoječo evropsko ureditev z nacionalnimi določbami, ki omogočajo učinkovito izvajanje varoval v praksi.
Uvedba starostne omejitve bi:
- zmanjšala izpostavljenost otrok vplivom, ki dokazano povečujejo tveganje za depresijo, tesnobo, motnje spanja in socialni stres,
- zmanjšala pojavnost kibernetskega nasilja, neprimernih vsebin in primerjalnega pritiska na otroke,
- prispevala k izboljšanju kakovosti spanja, koncentracije in socialnih veščin mladostnikov,
- povečala odgovornost tehnoloških podjetij in uskladila Slovenijo z naprednimi praksami držav EU,
- omogočila postopno uvedbo preverjanja starosti znotraj evropskega digitalnega identitetnega sistema (EU Digital Identity Wallet), ki omogoča zasebno in anonimno dokazovanje starosti brez razkrivanja osebnih podatkov.
Predlagani koraki Vlade RS:
1. Priprava in obravnava Zakona o zaščiti otrok pred škodljivimi učinki družbenih platform, s prehodnim obdobjem za izvajanje preverjanja starosti (12–24 mesecev).
2. Določitev pristojnih organov (AKOS in Informacijski pooblaščenec) za nadzor nad izvajanjem.
3. Sodelovanje z Evropsko komisijo pri uvedbi pilotnega sistema preverjanja starosti (age assurance).
4. Izvedba nacionalne informacijske kampanje o tveganjih družbenih omrežij za mladoletnike.
Otroci in mladostniki potrebujejo čas, da razvijejo identiteto, samopodobo in socialne veščine v varnem okolju – ne v algoritmih, ki temeljijo na pozornosti, zasvojenosti in primerjanju.
Zato je odgovornost države, da sledi najboljšim praksam iz Evrope ter zaščiti slovenske otroke pred vplivi, ki dokazano škodijo njihovemu duševnemu zdravju in razvoju.