Ukinitev kategorije mopeda oziroma kolesa s pomožnim motorjem z omejitvijo na 25 km/h
761 OGLEDOV
13 KOMENTARJEV
Spoštovani,
predlagam, da Vlada Republike Slovenije ukine kategorijo mopeda oziroma kolesa s pomožnim motorjem, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in ki po določilih Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) smejo voziti po kolesarskih pasovih, stezah in poteh.
Razlogi za ukinitev:
Zlorabe omejitve hitrosti:
V praksi je velika večina teh vozil tehnično spremenjena, saj je odstranitev blokade, ki omejuje hitrost na 25 km/h, mogoča v nekaj minutah. Posledično ta vozila pogosto dosegajo hitrosti 70 km/h ali več, kar bistveno presega hitrost, ki jo dopušča zakonodaja in predstavlja resno nevarnost na kolesarskih stezah. Pred tehničnim pregledom se blokada enostavno ponovno namesti, kar onemogoča učinkovito kontrolo.
Nevarnost za druge udeležence:
Kolesarske steze so namenjene predvsem kolesarjem in drugim počasnejšim udeležencem v prometu. Po mojih vsakodnevnih opažanjih so postale poligon za divjanje, vožnjo po zadnjem kolesu in hrupne motorje, kar ogroža varnost kolesarjev, pešcev in otrok.
Neustrezna starostna meja:
Trenutna ureditev dovoljuje vožnjo takšnih vozil že 12-letnim otrokom z veljavno kolesarsko izkaznico. To starostno skupino ocenjujem kot premalo zrelo in odgovorno za vožnjo motornega vozila, ki lahko dejansko dosega hitrosti več kot 50 km/h.
Predlog spremembe:
- Ukinitev kategorije mopeda/kolesa s pomožnim motorjem z omejitvijo na 25 km/h.
- Ohranitev le ene kategorije mopeda (do 50 ccm, največ 45 km/h), za katerega je potrebno vozniško dovoljenje kategorije AM in minimalna starost 15 let.
- Določitev, da se mopedi (tudi omejeni) ne smejo več voziti po kolesarskih površinah, temveč izključno po vozišču.
Takšna sprememba bi po mojem mnenju povečala varnost na kolesarskih stezah, zmanjšala zlorabe pri tehničnih pregledih in prispevala k bolj doslednemu nadzoru nad uporabo motornih vozil v cestnem prometu.
Pravila ravnanj in pogoje za vožnjo mopeda, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, določata:
1. Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo, 161/21 – popr., 22/25 in 86/25 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v naslednjih določbah:
17. člen (izločitev vozila iz prometa),
34. člen (zaščitna čelada),
95. člen (pogoji za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu);
ZPrCP v tretjem odstavku 17. člena določa, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, če voznik ali potnik na kolesu, mopedu, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu ne uporablja predpisane zaščitne čelade, kot je to določeno z ZPrCP oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvidel proizvajalec, dokler je ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.
ZPrCP v prvem in drugem odstavku 34. člena določa, da voznik in potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine mora med vožnjo nositi na glavi ustrezno pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado. Ne glede na navedeno določbo homologirane zaščitne motoristične čelade ni treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni sistem, voznik in potnik na mopedu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, pa imata lahko namesto homologirane zaščitne motoristične čelade ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.
ZPrCP v prvem in drugem odstavku 95. člena določa, da morajo vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, morajo voziti drug za drugim.
2. Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo, 153/22 in 102/25; v nadaljnjem besedilu: ZVoz-1) v naslednji določbi:
55. člen (pogoji za vožnjo koles, lahkih motornih vozil in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h).
ZVoz-1 v petem odstavku 55. člena določa, da lahko motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. V šestem odstavku 55. člena ZVoz-1 je določeno, da starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo, lahko motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, izpolni otrok oziroma oseba z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost.
Nove oblike mobilnosti – med katere spadajo tako mopedi, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, kot tudi električni skiroji – so dejstvo. Države in organizacije, tako v Republiki Sloveniji kot v EU na področju mikromobilnosti, iščejo rešitve in prispevajo svoj delež k skupnemu celostnemu zagotavljanju varnosti za prav vse udeležence, predvsem najranljivejše.
Ker gre za nove oblike mobilnosti, je težko v kratkem času oceniti kaj točno treba storiti, da se bo stanje prometne varnosti na tem področju izboljšalo. Izzive, s katerimi se srečuje Republika Slovenija, pestijo tudi druge države članice Evropske unije.
Spremljanje in poučevanje področja zato zahteva daljše časovno obdobje za pripravo strokovnih podlag za spremembo zakonodaje (tako evropske kot tudi zakonodaje v posamezni državi članici EU).
Spremljanje izvajanja veljavnega predpisa in analiza prometne statistike Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: AVP) kažejo, da cilji glede varne vključitve otrok in mladostnikov v promet (zlasti glede vožnje z električni skiroji) niso bili doseženi v celoti.
Glede predelave mopedov na AVP pojasnjujejo, da je predelava mopedov do 25 km/h bolj lokalna težava, saj česa podobnega v drugih delih Slovenije ni mogoče zaznati v tako veliki meri.
Prilagamo tudi statistične podatke, ki jih je pripravila AVP, iz katerih je razvidno število prometnih nesreč, število udeležencev (pri čemer udeležence predstavljajo le vozniki mopedov do 25 km/h ter njihove posledice).
Starost udeleženca v letih
Število prometnih nesreč
Vsi udeleženci
Smrt
Huda telesna poškodba
Lažja telesna poškodba
Brez poškodbe
2021
6-14
20
20
2
12
6
15-17
38
38
2
21
15
0-14
20
20
2
12
6
2022
6-14
37
38
2
23
13
15-17
90
90
1
3
45
41
0-14
37
38
2
23
13
2023
6-14
34
35
1
26
8
15-17
107
107
6
57
44
0-14
34
35
1
26
8
2024
6-14
62
62
6
37
19
15-17
120
120
14
64
42
0-14
62
62
6
37
19
2025
6-14
43
43
4
27
12
15-17
107
109
9
65
35
0-14
43
43
4
27
12
Legenda:
Poročilo: Posledice prometnih nesreč glede na starostni razred udeležencev
Uporabljen filter: Obseg datuma = Neprekinjen čas
Uporabljen filter: Vrsta udeleženca = Voznik mopeda do 25 km/h
Skladno z vsem navedenim Ministrstvo za infrastrukturo meni, da predlog o ukinitvi kategorije mopeda oziroma kolesa s pomožnim motorjem z omejitvijo na 25 km/h pomeni zelo velik poseg v zakonodajo. Takšen predlog zahteva daljšo razpravo in širši konsenz, saj v nasprotnem primeru to lahko pomeni poslabšanje varnosti cestnega prometa in več škode (tudi gospodarske) kot koristi.
Z vidika zagotavljanja varnosti cestnega prometa treba razmišljati o dvigu starostnega pogoja za pridobitev pravice voziti lahko motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, in ureditvi zlorab omejitve hitrosti na tem področju, ne pa o ukinitvi kategorije mopeda, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h. Vožnja mopeda, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, namreč pomeni prvo resno srečanje z enoslednim motornim vozilom, vožnja slednjega pa nenazadnje pomeni tudi bolj varen prehod na moped in kasnejše na motorno kolo.
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (Uradni list št. 124/23; v nadaljnjem besedilu: ReNPVCP23-30) določa korake, ki jih moramo v Republiki Sloveniji sprejeti, da bo udeležba v cestnem prometu varnejša za vse. Gre za strateški dokument, katerega jedro niso le številke in statistika, temveč je namenjen vsem, ki uporabljajo ceste in imajo pravico, da na cilj prispejo varno.
Vezano na izboljšanje varnosti voznikov enoslednih vozil so v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 določene tudi naslednje dejavnosti in ukrep:
Ukrep: Sprememba zakonodaje
Dejavnost: Prilagoditi zakonodajo za varnejšo mobilnost voznikov enoslednih motornih vozil; dvig starosti uporabnikov lahkih motornih vozil in e-koles nad 15 let; preučitev uvedbe zaščitnih ukrepov za ranljive udeležence v prometu na področju novih oblik mobilnosti
Nosilci: MZI, AVP, MP, MNZ, Policija in drugi
Obdobje: I. (obdobje od 2023 do 2025 usmerjeno k analitičnemu delu), II. (obdobje od 2026 do 2028 k izmenjavi praks z drugimi državami članicami EU in pripravi strokovnih podlag za morebitno spremembo zakonodaje) in III (obdobje od 2029 do 2030 k pripravi predlogov za spremembo zakonodaje na ključnih področjih varnosti cestnega prometa).
Skladno z navedenimi ugotovitvami je Ministrstvo za infrastrukturo v prvi vrsti pristopilo k pripravi predloga Zakona o spremembi Zakona o voznikih, ki je v zakonodajnem postopku, katerega temeljni cilj je:
povečati prometno varnost mladostnikov in otrok v cestnem prometu (predlog določa, da sme lahko motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, vozi le oseba, starejša od 15 let),
deloma slediti priporočilom Evropskega sveta za varnost v prometu (ETSC), ki določajo, da bi morala biti najnižja starost za vožnjo e-skirojev 16 let,
uskladiti slovensko zakonodajo z zakonodajo in s praksami drugih držav članic EU,
podpreti cilje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, zlasti zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb pri mladih.
V nadaljevanju pa bo v sodelovanju z ostalimi članicami EU in Evropsko komisijo pristopilo tudi k pripravi strokovnih podlag za morebitno spremembo zakonodaje na ostalih področjih, ki sodijo v pristojnost Ministrstva za infrastrukturo.