25. 5. 2026
Odziv Ministrstva za pravosodje
Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za (sistemsko) kaznovalno (kazensko, prekrškovno) pravo – 37. člen Zakona o državni upravi[1] podajamo naslednji odziv:
Na enak predlog se je Ministrstvo za pravosodje že odzvalo v letu 2022, in sicer na predlog, ki je objavljen na portalu predlagam.vladi.si pod št. 13901: Črna gradnja - kaznivo dejanje.
Področje gradenj ureja Gradbeni zakon[2] (v nadaljevanju: GZ-1), ki opredeljuje tudi tako imenovane »črne gradnje« oziroma nedovoljene objekte, ki so opredeljeni kot nelegalni, neskladni ali nevarni objekti (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1). V zvezi s tovrstnimi objekti GZ-1 predpisuje pravila inšpekcijskega nadzora z ustreznimi inšpekcijskimi ukrepi, pa tudi številne prekrške tako fizičnih kot tudi pravnih oseb – investitorja, izvajalca, vodje gradnje... 126. člen GZ-1 določa tudi t. i. posebno hude prekrške investitorja (1. točka prvega odstavka 111. člena GZ-1) in izvajalca (1. točka prvega odstavka 122. člena GZ-1), ki se nanašata ravno na gradnjo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem oziroma gradnjo brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja, pri čemer so določene precej visoke globe:
»126. člen
(posebno hudi prekrški)
(1) Če je narava prekrška iz 1. točke prvega odstavka 111. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se:
pri gradnji zahtevnega objekta z globo od 9.000 eurov do 15.000 eurov za prekršek kaznuje posameznik, z globo od 22.500 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, z globo od 45.000 eurov do 135.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 120.000 eurov do 270.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 180.000 eurov do 480.000 eurov;
pri gradnji manj zahtevnega objekta z globo od 6.000 eurov do 12.000 eurov za prekršek kaznuje posameznik, z globo od 7.500 eurov do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, z globo od 15.000 eurov do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 30.000 eurov do 90.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 60.000 eurov do 120.000 eurov; ter
pri gradnji nezahtevnega objekta z globo od 1.500 eurov do 6.000 eurov za prekršek kaznuje posameznik, z globo od 3.000 eurov do 10.500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, z globo od 6.000 eurov do 22.500 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 9.000 eurov do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 15.000 eurov do 90.000 eurov.
(2) Če je narava prekrška iz prve alineje prvega odstavka 122. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se z globo od 7.500 eurov do 21.000 eurov za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 15.000 eurov do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 30.000 eurov do 90.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 60.000 eurov do 180.000 eurov.«.
Ocenjujemo, da so prekrški in predpisani razponi glob zanje ustrezni in skladni z načelom sorazmernosti v prekrškovnem in kazenskem pravu. Kolikor bi dejanja, povezana z gradnjami brez ustreznih dovoljenj povzročila, na primer, nevarnost za splošno varnost ljudi in premoženja, lahko prerastejo glede na konkretne okoliščine v katero od kaznivih dejanj iz tridesetega poglavja Kazenskega zakonika[3] (v nadaljevanju: KZ-1), ki med drugim določa kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Če bi obravnavana dejanja vključevala tudi zavzetje tujega zemljišča z namenom gradnje, bi šlo lahko z kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine iz poglavja kaznivih dejanj zoper okolje in prostor, ki vsebuje tudi nekatera dejanja s področja obremenjevanja in uničevanja okolja.
Ob tem pojasnjujemo, da je potrebno opredelitve prekrškov in kaznivih dejanj z določenega področja razvrščati v skladu z načelom »ultima ratio«, ki velja za določanje kaznivih dejanj. Torej je treba kazniva ravnanja določati kot prekrške ali kot kazniva dejanja glede na njihovo nevarnost in pravno zavarovano dobrino ter glede na vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni le kršitev predpisa (prekršek) ali pa ima že posledice za pravno zavarovano dobrino v obliki ogrozitve ali poškodbe (kaznivo dejanje).
Ob tem dodatno navajamo, da je zakonodajalec v zadnjem času kaznivo dejanje male tatvine (drugi odstavek 204. člena KZ-1) in kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (prvi odstavek 220. člena KZ-1) v 12. in 13. členu Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti[4] (v nadaljevanju: ZNUZJV) prekvalificiral v prekrška (čemur je Ministrstvo za pravosodje nasprotovalo!), kar kaže ravno na obratno smer določanja kaznivih ravnanj – prekvalifikacije kaznivih dejanj v prekrške (ne obratno kot v bistvu izhaja iz podanega predloga).
Glede na vsebinske pomisleke in delovanje zakonodajalca glede prekvalifikacij kaznivih dejanj v prekrške menimo, da predlog ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo. GZ-1 po naši oceni določa ustrezne mehanizme, da se najprej v čim zgodnejši fazi z inšpekcijskimi ukrepi doseže spoštovanje gradbenih predpisov, po potrebi odstranitev in vzpostavitev stanja pred kršitvijo ter celo kaznovanje s sorazmerno visokimi globami. Kolikor pa dejanja po intenziteti in drugih znakih prerastejo v kršitve kazensko-pravno varovanih dobrin, pa so določena ustrezna kazniva dejanja, ki smo jih izpostavili zgoraj.
[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23 in 83/25 – ZOUL
[2] Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23, 85/24 – ZAID-A, 47/25 – odl. US in 75/25
[3] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US
[4] Uradni list RS, št. 93/25